35. izredna seja državnega zbora. Foto: DZ/Matija Sušnik
35. izredna seja državnega zbora. Foto: DZ/Matija Sušnik

Državni zbor je ob koncu aprilske izredne seje opravil še obravnavo dveh zakonskih predlogov, ki bi omogočila pregon oz. omejitev delovanja t. i. vard in vaških straž in ju je pripravila še prejšnja vlada. Oba predloga sta bila zavrnjena že na odboru za notranje zadeve 11. marca, zato so danes poslanske skupine o obeh predstavile le še svoja stališča.

Predlog dopolnitve zakona o nadzoru državne meje in predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru so pripravili na ministrstvu za notranje zadeve, ko ga je vodil še Boštjan Poklukar. Dopolnitev zakona o nadzoru državne meje bi prepovedala vsakršno ravnanje posameznika ali skupine, ki je enako ali podobno policijskim nalogam pri nadzoru državne meje ali ovira policijo. Novela zakona o varstvu javnega reda in miru pa bi določila sankcije za nošenje imitacij orožja in uniform.

Dodatni ukrepi za odpravo posledic škode zaradi lubadarja

DZ je s 86 glasovi za in nobenim proti podprl novelo zakona o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov, ki naj bi omogočila učinkovitejše ukrepanje ob naravnih nesrečah, po katerih se v gozdovih namnožijo lubadarji. Poslanci večjih pomislekov zoper rešitve niso imeli.

Prva se nanaša na spremembe upravnega postopka v zvezi z odločbami o sanitarni sečnji in rokih za njeno izvršitev, in sicer za primere, ko zaradi objektivnih razlogov prihaja do podaljševanja sanacije gozdov.

Druga sprememba pa določa časovno skrajšanje postopka za sprejemanje sprememb in dopolnitev gozdnogospodarskega načrta določene gozdnogospodarske enote v primeru naravne nesreče v gozdu.

Povrnitev škode zaradi šakalov

Z 72 glasovi za in nobenim proti so poslanci podprli dopolnitev zakona o divjadi in lovstvu, ki med drugim določa, da bo država namesto lovskih družin še pet let plačevala škodo po šakalu, ki bo od 1. maja lovna vrsta. Šakal se je v preteklosti številčno in prostorsko močno razširil in povzroča škodo, zlasti na drobnici in perutnini. Med poslanci večjih polemik glede novele, ki je bila vložena po skrajšanem postopku, ni bilo.

Sklad za vode bo financiral ukrepe po naravnih nesrečah

Poslanci so v okviru izredne seje 75 glasovi za štirimi proti potrdili novelo zakona o vodah, ki spreminja dovoljeno porabo Sklada za vode, in sicer tako, da bo lahko po novem financiral tudi interventne ukrepe po naravnih nesrečah.

"Trenutni sistem financiranja interventnih del oziroma izrednih ukrepov namreč ne omogoča takojšnje zadostne izvedbe potrebnih del za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja," je pojasnil finančni minister Andrej Vizjak.

Namen sprememb je po njegovih besedah zagotoviti tudi sredstva za novogradnje ali rekonstrukcije sistemov za oskrbo s pitno vodo, za nakup obstoječih zasebnih vodovodov s strani občin ter za občinske projekte za izgradnjo ali konstrukcijo javne kanalizacije v aglomeracijah s skupno obremenitvijo, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, za katere ni mogoče pridobiti evropskih sredstev. "Gre torej za posebno dodatno ureditev, pri čemer se ne posega v obstoječi sistem financiranja občin," je dodal Vizjak.

V Levici in SAB-u tem rešitvam nasprotujejo, saj se bojijo, da bo skladu na ta račun zmanjkalo sredstev za preventivo.

Skupna pravila trga z zemeljskim plinom

DZ je z 79 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo energetskega zakona, ki v slovenski pravni red prenaša spremenjeno evropsko direktivo o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom.

Po spremenjeni direktivi, ki bi jo morale države implementirati februarja letos, se bodo pravila, ki se uporabljajo za prenosne plinovode, ki povezujejo dve ali več držav članic EU-ja, uporabljala tudi za prenosne plinovode v tretje države in iz njih. Neuporaba tržnih pravil EU-ja za te plinovode je namreč predstavljala velik problem za notranji trg, je dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Obstoječe mednarodne pogodbe o uporabi prenosnih plinovodov, sklenjene med državo članico in tretjo državo, bodo ostale v veljavi. Vzpostavlja pa direktiva usklajen in pregleden postopek odobritve morebitnih pogajanj in podpisa pogodbe države članice s tretjo državo.

Podaljšan rok za usposabljanje kadra v gradbeništvu

Poslanci so na z 78 glasovi za in nobenim proti sprejeli novelo gradbenega zakona, ki ga je v DZ po skrajšanem postopku vložil državni svet in ki še za dve leti podaljšuje možnost za ustrezno strokovno usposobljenost kadra v gradbeništvu.

Izvajalci v gradbeništvu po veljavnem zakonu zaposleno osebo z ustreznimi izobrazbenimi pogoji, dveletno prehodno obdobje pa se bo izteklo konec maja. TZga veliko izvajalcev, predvsem manjših, ne bo izpolnilo. Razlogov za to pa je več. "Med drugim, da v Sloveniji primanjkuje strokovno usposobljenih vodij del, zaradi česar bodo morali nekateri kadri opravljati dodatno izobraževanje, poklicno, srednje, višje, visoko, in tudi dodatne izpite, kar pa glede na to, da so to kadri, ki so že polno vključeni v delovni proces, zahteva več časa, kot ga nudi trenutno veljavno prehodno obdobje," je izpostavil vodja državnega sveta Alojz Kovšca.

Pospešitev gradnje HE Mokrice

DZ je z 79 glasovi za in nobenim proti potrdil novelo zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save, ki jo je pripravilo 51 poslancev strank SMC, SDS, SAB, DeSUS, SNS, SD in NSi.

Pristojni organ bo obravnavo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja oz. presojo vplivov na okolje začel brez predložitve lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah, če investitor dokazilo o pravici graditi na nepremičninah predloži do izdaje gradbenega dovoljenja. Na začetku imeti vsa zemljišča, vključno z vodotoki in obvoznicami, je po mnenju predlagateljev namreč nemogoče.

Potrjeni zakon za zagotavljanje likvidnosti in dopolnila prvega protikoronskega zakona

Veto na koronske zakone ali ne?

Državni svet je razpravljal o možnosti, da se pred iztekom sedemdnevnega roka odreče možnosti veta na protikoronske zakone, ki jih je DZ sprejel v torek. Kot je pojasnil predsednik DS-ja Alojz Kovšca, je sejo zaključil, saj je interesna skupina delojemalcev želela, da DS ohrani sedemdnevno pravico do veta, čeprav ga sama nima namena predlagati.

"Branimir Štrukelj, Ladislav Rožič in Lidija Jerkič iz interesne skupine delojemalcev so na današnji seji želeli, da DS ohrani sedemdnevno pravico do veta," je povedal Kovšca. Opozorili so ga, kot je pojasnil, da krši zakon o državnem svetu, če svetnice in svetniki o tem, da se odpovedujejo vetu, glasujejo prej.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Foto: BoBo
Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Foto: BoBo

"Ker nisem želel kršiti zakona o državnem svetu, sem to upošteval in sejo prekinil," je pojasnil. Predvideva pa, da bodo drugi svetniki, ki jim ni v interesu, da bi bil veto izglasovan, izkoristili poslovniško možnost in v četrtek vložili predlog odložilnega veta na tri zakone iz zadnjega protikoronskega svežnja. O tem bodo prav tako predvidoma v četrtek svetniki odločali in če veto ne izglasovan, ovir za nadaljnji postopek zakonov ne bo, je pojasnil Kovšca.

Po njegovih ocenah gre za pobalinsko ravnanje in igro zavlačevanja, saj predstavniki delojemalcev na te zakone niso imeli bistvenih pripomb, danes pa se niso strinjali s tem, da DS glasuje o odpovedi vetu. "Gre za manevriranje. S tem so mene spravili v položaj, ko bi prekršil zakon o DS ali pa prevzel nase odgovornost za zavlačevanje. Jaz pa tega ne želim," je še pojasnil predsednik DS.

DZ je v torek podprl protikoronski sveženj, v katerem so zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covida-19, novelo prvega interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in prebivalcem ter novelo zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi in javnopravnimi zadevami.

Če oz. ko bo predsednik DZ Igor Zorčič od DS prejel informacijo, da ne bo zahteval vetov na te zakone, bo DZ predvidoma takoj odločal o vladnih predlogih sklepov o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o vseh treh zakonih iz drugega paketa. Tako bi jih glede na nedavne spremembe referendumske zakonodaje, ki ureja ravnanje DZ v primeru zakonov, za katere referendum po ustavi ni dopusten, lahko takoj poslali v razglasitev.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.