Po novem imajo nevladne organizacije postavljene praktično nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Po novem imajo nevladne organizacije postavljene praktično nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci

Nekateri ukrepi za zamejitev epidemije novega koronavirusa porajajo nova tveganja za korupcijo ter tveganja za kršitve integritete in načel pravne države pri delovanju javnega sektorja. "Če zaznava in upravljanje teh tveganj nista učinkovita, je prisotnost kršitev neizogibna. To velja tudi za ukrep iz zadnjega svežnja interventnih ukrepov za zajezitev epidemije in njenih posledic, ki zaostruje pogoje sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj," opozarjajo v komisiji za preprečevanje korupcije.

Okolje v Sloveniji ostalo brez svojega zagovornika

Na KPK-ju so prepričani, da je prisotnost nevladnih organizacij v postopkih pridobitve gradbenih dovoljenj pomemben mehanizem zmanjšanja tveganj za korupcijo in doslednega uveljavljanja javnega interesa. Kot je znano, sprememba zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic predvideva višji prag za nevladne organizacije pri sodelovanju v postopkih dodelitve gradbenega dovoljenja, kar "lahko predstavljajo korupcijska tveganja". "To potrjuje ne le javno izraženo mnenje nevladnih organizacij, da novo sprejetih pogojev ne izpolnjuje nobena od obstoječih organizacij, temveč temu pritrjujejo tudi predstavniki vlade, ko ta ukrep pojasnjujejo javnosti," so prepričani na KPK-ju.

Menimo, da je možnost uporabe pravnega sredstva nevladnih organizacij v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj eden ključnih mehanizmov zmanjševanja korupcijskih tveganj in zagotavljanja večje transparentnosti postopkov ter dodatno varovalo za dosledno izvajanje javnega interesa na področju varstva okolja.

KPK

"Sprejeti ukrep vlade, ki zaradi okoliščin delovanja nevladnih organizacij v Sloveniji dejansko onemogoča sodelovanje le-teh v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj najmanj za nadaljnji dve leti, in izjava ministra za okolje ob sprejemu sprememb gradbene zakonodaje, da majhne okoljevarstvene organizacije namerno onemogočajo gradnjo in gospodarsko aktivnost, kažeta na načrtne spremembe pravnih okvirov, ki nesorazmerno posegajo v obstoječe varovalke varstva javnega interesa na področju varovanja okolja," so opozorili na KPK-ju in dodali, da so razlogi za rahljanje postopkov za dodelitev gradbenega dovoljenja za nadaljnji dve leti – glede na to, da so bili postopki izdaje gradbenih dovoljenj v času epidemije ustavljeni le za krajši čas (manj kot dva meseca) – vprašljivi.

Okoljski minister Andrej Vizjak je ob predstavitvi sprememb zakonodaje, katere cilj naj bi bil poenostavitev in pohitritev postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj, med drugim dejal, da številne nevladne organizacije, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu in imajo pravico vstopati v postopke izdajanja dovoljenj, dejansko delujejo v interesu ohranjanja narave in ugodnega stanja okolja, "nekateri primeri pa so eklatantno v nasprotju s tem". Kot primer je izpostavil nasprotovanje novomeške organizacije Rovo gradnji lakirnice družbe Magna Steyr ter primer tretje razvojne osi.

V Komisiji ob tem dodajajo, da mora vlada kljub epidemiji in potrebi po sprejemu določenih interventnih ukrepov "delovati preudarno in predvsem družbeno odgovorno, tudi na področju varstva okolja, saj so lahko posledice tako sprejetih ukrepov za okolje daljnosežne, morda celo nepopravljive".

Tudi sicer v izrednih razmerah naraščajo korupcijska tveganja, še opažajo na KPK-ju in dodajajo, da morajo vsi spoštovati standarde, saj to preprečuje pojav korupcije, nasprotja interesov ter neetičnih in nezakonitih vplivov na delovanje javnega sektorja, "najsi gre za oblikovanje in sprejemanje zakonodajnih predlogov, vodenje konkretnih postopkov javnega naročanja ter oddajo javnih naročil, dodeljevanje socialnih transferjev ali omogočanje investicij v gradbene projekte z rahljanjem zakonsko predvidenih varovalk".

Čeprav odločevalci ukrepe označujejo kot nujne za zajezitev epidemije oziroma njenih negativnih posledic, pa bi hkrati morali, v skladu z načelom pravne države, spoštovati oziroma zagotavljati primerne ter učinkovite varovalke pred arbitrarnimi posegi in zlorabami pravic in svoboščin, so še zapisali in dodali, da na porast korupcijskih tveganj opozarja tudi GRECO (Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope).