Skrajšani delovnik je bolj stimulativen za zagon gospodarstva kot čakanje na delo, meni minister za delo, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Foto: MMC RTV SLO
Skrajšani delovnik je bolj stimulativen za zagon gospodarstva kot čakanje na delo, meni minister za delo, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Foto: MMC RTV SLO

Delodajalec lahko subvencioniranje skrajšanega delovnega časa izkoristi vsak mesec od 1. junija do najdlje 31. decembra 2020. Upravičenci so vsa podjetja, ki jim upade poslovanje, kar pomeni, da podjetje ne more zagotavljati vsaj 10 odstotkom zaposlenim najmanj 90 odstotkov dela. Delodajalci bodo za izplačilo 80-odstotnega nadomestila plače delavcu za čas, ko ne bo delal, prejeli državne subvencije v fiksnem znesku.

"V osnovi bomo financirali do 50 odstotkov delovnega časa, torej od 20 do 5 ur na teden. Največ se bo dalo skrajšati na polovični delovni čas. Za delo, ko delavec ne dela, bo delodajalec izplačal nadomestilo 80 odstotkov plače, ob tem pa bo prejel subvencijo države. Osnovni pogoj za koriščenje te možnosti je, da delodajalec najmanj deset odstotkom zaposlenim ne more zagotoviti devetdeset odstotkov dela, torej 36 ur na teden," je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.

Mesečna subvencija za 20 ur tedensko bi tako po predlogu vlade znašala 448,52 evra, za 15 ur tedensko 336,39 evra, za 10 ur tedensko 224,26 evra in za pet ur tedensko 112,13 evra. Za delavca, ki prejema minimalno plačo, tako delodajalcu do 80-odstotnega nadomestila ne bo treba doplačati, za delavca z višjo plačo pa bo moral še nekaj primakniti zraven, je opozoril minister.

Prejemnik minimalne plače, ki bo na skrajšanem delavniku, torej ne bo prejel zneska minimalne plače. "Gledati moramo na to, da moramo ohraniti razliko med tistimi, ki delajo in prejemajo minimalno plačo, ter tistimi, ki prejemajo minimalno plačo in bodo na skrajšanem delovnem času," je poudaril Cigler Kralj.

Kot je pojasnil, se bo moral delodajalec ob odločitvi za skrajšani delovnik posvetovati s sindikatom v podjetju ali svetom delavcev, zaposleni pa bo moral v času, ko bo delal skrajšani čas, ohraniti vse pravice iz delovnega razmerja. Predvidena je tudi varovalka, skladno s katero prejemniki subvencij še mesec po izteku uporabe ukrepa ne bodo smeli odpuščati.

"Zakaj tako hitri ukrepi? Zato, ker računam, da bo gospodarstvo čim prej zaživelo in bo kriza, ki je nastala zaradi epidemije, imela črko V, kar pomeni, da se po padcu na dno, na skrajno točko, dvigala nazaj zelo hitro," je pojasnil minister za finance Andrej Šircelj. Foto: MMC RTV SLO

Vlada je potrdila tretji sveženj ukrepov in ga poslala v državni zbor

Vlada je na včerajšnji seji končala obravnavo predloga Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije bolezni covid-19 za državljane in gospodarstvo, tako imenovani tretji protikoronski sveženj. Na današnji dopisni seji je predlog ukrepov potrdila in ga poslala v državni zbor.

V njem predlaga poroštveni zakon, ki prinaša poroštvo Slovenije za instrument SURE, je povedal finančni minister Andrej Šircelj. "Z njim bo financiran ukrep skrajšanja delovnega časa. Skrajšanje delovnega časa je izredno pomembno za slovensko gospodarstvo, ker prinaša fleksibilnost pri poslovanju, hkrati to fleksibilnost financira država. Z drugimi besedami – za tiste delavce, ki ne bodo delali polni delovni čas, jim bo manko dela plačala država. V praksi to pomeni, da če delavec dela le polovico od 8 ur na dan, mu bo polovico denarja za plačo primaknila država iz sklada SURE." Za delavca tako razen krajšega delovnega časa vse ostaja enako.

Kot je dodal Šircelj, je na evropski ravni za instrument SURE namenjenih 100 milijard evrov denarja. Evropska komisija se bo za ta sredstva zadolžila. Kot je pojasnil Šircelj, se komisija lahko zadolži pod zelo ugodnimi pogoji, zato v vladi pričakujejo, da bodo obrestna mera in preostali pogoji tudi za Slovenijo zelo ugodni. "A poudarjam, da gre za povratna sredstva, ne gre za nepovratna, kar pomeni, da bo ves denar treba vrniti."

"Komisija dokončno še ni razdelila tega denarja, a ocenjujemo, da bi Slovenija lahko dobila 900 milijonov. Denar bo namenjen zagotavljanju delovnih mest oziroma za financiranje skrajšanja delovnega časa. Računamo, da bo ročnost instrumenta 10 let. Računamo pa tudi na to, da bi skrajšanje delovnega časa lahko financirali tudi iz drugih virov, in sicer iz tekoče finančne perspektive, ki se konča 2020, ali iz socialnega sklada."

Ukrep čakanja na delo je pomagal prebroditi najtežji čas

Na novinarsko vprašanje, zakaj je ukrep čakanja na delo podaljšan le za en mesec in le za določene panoge (velja za turistične delavce, igralništvo in prireditelje sejmov), je Cigler Kralj odgovoril, da se za horizontalno podaljšanje čakanja na delo niso odločili, ker želijo panoge spodbujati k dejavnostim. "Ukrep čakanja na delo je pomagal prebroditi najtežji čas, ko je bilo omejeno javno življenje. Za gospodarstvo, če ne bo drugega vala, bo bolj koristno, če ga bomo k aktivaciji spodbudili s subvencijo skrajšanega delovnega časa."

Cigler Kralj je poudaril še, da bo ukrep subvencioniranja čakanja na delo na drugi strani v prihodnje, pa še to le junija, na voljo le za gostinstvo in turizem. Čakanje je tako predvideno le še za dejavnosti počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje; avtokampov, taborov; restavracij in strežbe jedi; potovalnih agencij in organizatorjev potovanj; organiziranje razstav, sejmov, srečanj; igralnic ter medkrajevnega in drugega cestnega potniškega prometa.

Ukrepov skrajšanega delovnika in čakanja na delo "tudi zaradi preglednosti in preprečevanja zlorab" ne bo mogoče kombinirati, kar pomeni, da se bo moralo denimo neko podjetje iz turistične panoge odločiti za enega ali drugega. "Najverjetneje bo ukrep čakanja izkoristilo okoli 50.000 zaposlenih v turizmu in gostinstvu. Velik del teh 50.000 bo nato verjetno preklopilo na skrajšani delovni čas," je še povzel vladne ocene.

Ogroženih okoli 258.000 delovnih mest

"Tretji sveženj je korak naprej, kjer zasledujemo dva ključna cilja, pomoč za ohranitev delovnih mest in pomoč podjetjem in drugim družbenim skupinam. Ukrepi niso idealni, so pa optimalni in so se dobro prijeli," je o tretjem svežnju dejal Cigler Kralj.

Kot je dodal, na ministrstvu spremljajo dogajanje na trgu dela, pri čemer so ocenili, da je ogroženih 258.000 delovnih mest, polovica pri fizičnih osebah, polovica pri pravnih osebah. "V evidenci brezposelnih se je število na novo prijavljenih brezposelnih do konca aprila začelo skokovito višati, v maju se je rast začela umirjati. Zdaj je 14.000 več prijavljenih v evidenco brezposelnih," je dejal Cigler Kralj.

"S prvim in drugim svežnjem smo ohranili 260.000 delovnih mest. Predstavljamo si lahko, da bi bile posledice brez ukrepov neprimerljivo slabše, kot so zdaj z ukrepi gospodarstvu in prebivalstvu. V ukrepe smo vključili 1,3 milijona ljudi. Z novimi ukrepi, če gledamo tudi bon za turistične kapacitete, bomo pokrili vse prebivalstvo Slovenije."

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Dodatki za obremenjenost, ogroženost in izpostavljenost tveganju za okužbo

Ministrstvo za zdravje je na začetku aprila javne zdravstvene zavode pozvalo k opredelitvi delovnih mest glede na obremenjenost in ogroženost ter izpostavljenost tveganju za okužbo po smernicah epidemiološke stroke. Zaposlene so razdelili v tri skupine. V prvo skupino sodijo zaposleni, ki opravljajo delovne naloge na deloviščih z visoko stopnjo izpostavljenosti okužbi po smernicah epidemiološke stroke. V drugi skupini so zaposleni, ki opravljajo delo na deloviščih z nižjo stopnjo izpostavljenosti okužbi, in v tretji so zaposleni, ki v dogovoru z delodajalcem ali iz drugih razlogov ne opravljajo dela in nalog na delovnem mestu, temveč čakajo na delo na domu in je izpostavljenost okužbi primerljiva z izpostavljenostjo preostale populacije, je pojasnil uradni govorec vlade Jelko Kacin.

Dodatno jim je ministrstvo za javno upravo poslalo navodila v povezavi z dodatki, predvsem zaradi enakopravne obravnave javnih uslužbencev. Odločitev o datumu izplačila dodatkov je v pristojnosti javnih zdravstvenih zavodov, ki nato na ministrstvu za zdravje posredujejo zahtevke za refundacijo.

Rok za oddajo zahtevkov za izplačilo dodatkov za marec in april poteče danes, 20. maja. Kot je pojasnil Kacin, je ministrstvo za zdravje do 13. maja prejelo 27 od skupno 32 zahtevkov zavodov za izplačilo obeh dodatkov za marec in 21 zahtevkov za april. Zahtevki, prejeti po 11. maju, so še v postopku obravnave.

Ministrstvo za zdravje je 15. maja na ministrstvo za finance naslovilo že drugi sveženj zahtevkov bolnišnic v vrednosti 9,5 mio. evrov za izplačilo obeh vrst dodatkov za zdravstvene delavce. O prerazporeditvi prvega svežnja v vrednosti 18,7 mio. evrov je odločila vlada na včerajšnji dopisni seji. Bolnišnice bodo denar dobile nakazan do konca tega tedna, torej jutri ali najpozneje v petek. Izplačilo dodatkov je v pristojnosti javnih zdravstvenih zavodov, ki nato na ministrstvu za zdravje posredujejo zahtevke za refundacijo.

Kot je še dodal Kacin, je transakcijski račun, namenjen boju z epidemijo, še vedno odprt, do vključno včeraj pa se je na njem zbralo 583.710 evrov. "Številčno prevladujejo nakazila fizičnih oseb, po višini nakazil pa podjetja. Do zdaj najvišji enkratni znesek je bil nakazan v višini 400.000 evrov s strani podjetja," je še razkril Kacin.