DZ je konec aprila izglasoval novelo, ki predvideva pospešitev projekta gradnje hidroelektrarne (HE) Mokrice. Foto: MOP
DZ je konec aprila izglasoval novelo, ki predvideva pospešitev projekta gradnje hidroelektrarne (HE) Mokrice. Foto: MOP

V prijavi na Komisijo za preprečevanje korupcije so zapisali, da je bil Vizjak pred nastopom ministrske funkcije v družbi Partner oz. Hidroelektrarne na spodnji Savi osebno pristojen za vodenje projekta Hidroelektrarne Mokrice, konkretno za pripravo projekta do izdaje gradbenega dovoljenja.

Konec leta 2018 je Agencija za okolje RS za ta projekt izdala okoljevarstveno soglasje, ki pa so ga v društvu vložili v presojo upravnemu sodišču. Sodišče jim je lani spomladi pritrdilo in soglasje za Hidroelektrarno Mokrice vrnilo v ponovno presojo na Arso. Vizjaka je, kot pravijo v društvu, razsodba sodišča "osebno vznemirila", krivdo za odpravo soglasja in odmik začetka gradnje hidroelektrarne pa je pripisal izključno njihovemu društvu.

"Po hitrih postopkih do sprememb"

Prav te okoliščine so po njihovem mnenju pomembne za presojo potez Vizjaka takoj po prevzemu ministrske funkcije v vladi. "Z vrsto predlogov, ki so bili sprejeti v obsežnih svežnjih protikoronske zakonodaje po hitrih, nujnih postopkih brez sodelovanja zainteresirane javnosti, mu je uspelo vsiliti bistvene spremembe na več področjih, povezanih s projektom Hidroelektrarne Mokrice: od odprave ključnih naravovarstvenih varovalk pri začetku gradnje velikih objektov, ki pomenijo nepopravljive posege v okolje in naravo, do uvedbe dodatnih pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj in za pridobitve statusa delovanja v javnem interesu, pa do izključitve stranskih udeležencev v obstoječih postopkih pridobivanja okoljevarstvenega soglasja," so navedli.

Proces izdaje okoljevarstvenega soglasja na Agenciji za okolje RS še vedno poteka, a kljub temu minister Vizjak javno izjavlja, da okoljevarstveno in gradbeno dovoljenje za Hidroelektrarno Mokrice pričakuje še letos. "Izražanje takih pričakovanj v odprtih strokovnih postopkih, ki potekajo na neodvisnih državnih agencijah in organih, je po našem mnenju problematično in nesprejemljivo, saj pomeni nedopusten političen pritisk na strokovno delo teh organov," so zapisali.

"Moč ministrov vladnih strank ne sme pomeniti padca vseh standardov"

Menijo, da gre pri Vizjaku "vsaj za nasprotje interesov", ki se ga je skladno z zakonom o preprečevanju korupcije dolžan izogibati. "Moč ministrov vladnih strank – zlasti, če prihajajo iz najmočnejše vladne stranke – po našem mnenju nikakor ne sme pomeniti padca vseh standardov, ki so jamstvo integritete in etike v političnem delovanju, zato menimo, da mora KPK proučiti poteze ministra Vizjaka."