Spominska slovesnost v trgovinskem centru Pacific Place za protestnika, ki je lani umrl med protesti proti večanju vpliva Kitajske v Hongkongu. Foto: Reuters
Spominska slovesnost v trgovinskem centru Pacific Place za protestnika, ki je lani umrl med protesti proti večanju vpliva Kitajske v Hongkongu. Foto: Reuters

Kitajska tiskovna agencija Šinhua je razkrila podrobnosti predlaganega zakona, ki predvideva vzpostavitev posebnega odbora v Hongkongu, ki bo zbiral obveščevalne podatke in vodil kazenske postopke proti nacionalni varnosti, poroča BBC.

Na čelu posebnega odbora bo voditeljica Hongkonga Carrie Lam, delovanje pa bo nadzirala kitajska centralna vlada v Pekingu.

Varnostni zakon predvideva vzpostavitev novih enot policije in tožilstva, ki bodo odgovorni za uveljavitev in izvajanje zakona.

Carrie Lam je izrazila podporo novemu zakonu, ki po njenih besedah ohranja svoboščine znotraj načela "ena država, dva sistema".

Carrie Lam bo imenovala sodnike za primere ogrožanja nacionalne varnosti

Sorodna novica S solzivcem nad prve proteste proti novemu varnostnemu zakonu

Hongkonška voditeljica bo imela pristojnost imenovati sodnike, ki bodo odločali v primerih ogrožanja nacionalne varnosti. Do zdaj so nove sodnike znotraj neodvisnega pravosodnega sistema imenovali starejši sodniki.

Novi varnostni zakon bo razveljavil vse lokalne hongkonške zakone, ki so v nasprotju z njim.

"Glede na začetne podrobnosti ta novi zakon predstavlja pravna vprašanja brez primere, s katerimi se bomo morali spoprijeti v naslednjih letih," je za Reuters povedal Simon Young, odvetnik in profesor na pravni šoli univerze v Hongkongu. Young je dejal, da ga moti očitna "obsežna premoč" novega zakona nad trenutnimi in prihodnjimi hongkonškimi zakoni.

Pravici do zbiranja in svobode govora
Hongkong ima znotraj načela "ena država – dva sistema", ki naj bi trajal do leta 2047, precej avtonomije od centralne vlade. Med drugim sta v Hongkongu zagotovljeni pravici do zbiranja in svobode govora. Kritiki zakona svarijo, da bo zatrl številne svoboščine, ki jih uživa avtonomni Hongkong.

Lani je predlog zakona o izročanju osumljencev hujših kaznivih dejanj na celinsko Kitajsko sprožil množične in eno leto trajajoče proteste, ki jih je prekinila šele epidemija koronavirusne bolezni 19. Protestirali so tudi proti vse večjemu vmešavanju Kitajske v avtonomijo Hongkonga.

Peking: Zakon cilja na "problematično manjšino"
Kitajska pravi, da je zakon namenjen reševanju separatističnih dejavnosti, terorizma in sodelovanja s tujimi silami. Peking medtem želi Hongkong prepričati, da novi varnosti zakon ne bo zmanjšal avtonomije mesta, temveč cilja le na "manjšino problematičnih oseb", ki so grožnja nacionalni varnosti. Človekovi pravici, kot sta pravica do svobode govora in zbiranja, naj bi ostali zaščiteni.

Do razkritja nekaterih podrobnosti zakonodaje prihaja po tridnevnem zasedanju kitajske partije. Ni še jasno, kdaj naj bi zakon sprejeli. Politični analitiki pričakujejo, da bo zakon začel veljati pred volitvami v zakonodajni svet Hongkonga 6. septembra.