Kitajska za blažitev posledic pandemije načrtuje obsežno povečanje državnih izdatkov. Še naprej bo tudi povečevala izdatke za obrambo. Foto: EPA
Kitajska za blažitev posledic pandemije načrtuje obsežno povečanje državnih izdatkov. Še naprej bo tudi povečevala izdatke za obrambo. Foto: EPA

Letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa se je začelo z minuto molka za vsemi, ki so v državi umrli zaradi koronavirusne bolezni 19. Ob tem je Li opozoril, da epidemije novega koronavirusa v državi še ni konec, čeprav je Kitajski uspelo doseči velik napredek v boju proti virusu SARS-CoV-2.

Kitajski premier je ob tem zagovarjal ravnanje Kitajske v pandemiji, ki je bila po njegovem mnenju "odprta, transparentna in odgovorna" in je pravočasno posredovala informacije. S tem se je odzval predvsem na očitke predsednika ZDA Donalda Trumpa, da je Kitajska izbruh novega virusa na začetku zamolčala ter da ni zadovoljivo sodelovala z mednarodno skupnostjo in na tak način povzročila, da se je virus razširil po svetu.

Prvi padec gospodarstva od leta 1992

Drugo največje gospodarstvo na svetu je pandemija covida-19 močno prizadela. V prvem četrtletju leta se je gospodarstvo skrčilo za 6,8 odstotka. To je bil prvi padec od leta 1992, ko so začeli objavljati podatke po četrtletjih.

Prvič v skoraj dveh desetletjih kitajski premier v svojem poročilu ni omenil cilja glede rasti kitajskega gospodarstva v tekočem letu. Dejal je le, da bo Peking dal prednost "stabilizaciji zaposlenosti in zagotavljanju življenjskega standarda". Po napovedih naj bi zaradi pandemije zadolževanje kitajske države preseglo kritične tri odstotke gospodarske proizvodnje, in sicer 3,6. Kitajska načrtuje posebna posojila in znižanje davkov in dajatev. "To so izredni ukrepi v neobičajnih časih," je še dejal Li.

Povečanje izdatkov za vojsko

Kljub težkim gospodarskim razmeram namerava Kitajska tudi letos povečati izdatke za vojsko, in sicer za 6,6 odstotka. V primerjavi z lanskim letom je to nekoliko manj, saj so lani izdatke za vojsko povečali za 7,5 odstotka. Proračun za letos je vreden 1268 milijard juanov (162 milijard evrov) in je po ZDA drugi največji na svetu. V ozadju napetosti med ZDA in Kitajsko in groženj Pekinga Tajvanu povišanje kitajskih vojaških izdatkov opazovalci spremljajo z zaskrbljenostjo.

V Hongkongu znova vre – Kitajska želi prepovedati odcepitev, upor ali prevrat

Kitajski premier Li Kečjang je ob začetku letnega zasedanja kitajskega ljudskega kongresa predstavil tudi sporni predlog zakona o nacionalni varnosti. Tej polavtonomni pokrajini je prepovedal izdajstvo, odcepitev, upor ali prevrat, zaradi česar je opozicija v Hongkongu na nogah.

Nekateri poslanci v Hongkongu so proti zakonu protestirali s pestmi. Foto: Reuters
Nekateri poslanci v Hongkongu so proti zakonu protestirali s pestmi. Foto: Reuters

Z zakonom o nacionalni varnosti v Hongkongu namerava kitajska vlada "vzpostaviti in izboljšati pravne sisteme in mehanizme za zaščito nacionalne varnosti" v Hongkongu, je zatrdil.

Predvideno je, da bo kitajski ljudski kongres o predlogu zakona najprej razpravljal, nato pa naj bi ob koncu zasedanja ljudski politični posvetovalni konferenci naložil, naj ga sprejme.

Postopek je sporen, saj bo Peking na tak način zaobšel Hongkong, kjer jim doslej še ni uspelo doseči soglasja o zakonu. Številni tudi menijo, da bi to lahko v Hongkongu spodbudilo nove proteste. Hongkong je namreč že od lanskega poletja priča protestom zaradi naraščajočega vpliva Pekinga.

Kitajska prvič brez napovedi o rasti BDP-ja

Opozicija: To je konec Hongkonga

Oglasila se je tudi prodemokratična opozicija v tej nekdanji britanski koloniji, ki se boji, da je omenjeni zakon uperjen predvsem proti njej. Kritiki v zakonu vidijo tudi napad na načelo "en država, dva sistema", saj ima mesto, potem ko je leta 1997 znova postalo del Kitajske, polavtonomni položaj. Opozarjajo tudi, da je Peking s tem zakonom prekršil obljubo, dano Hongkongu, da bo imelo mesto nekatere svoboščine, ki v drugih delih Kitajske niso dovoljene. Nekateri so celo posvarili, da bi sprejetje zakona lahko pomenilo "konec Hongkonga", torej konec njegove avtonomije in svoboščin.

Spomnimo, lani so v mestu potekali protesti, za katere povod je bil zakon, ki bi dovoljeval izročitve celinski Kitajski. Zakon je bil zaradi ogorčenja umaknjen, a proteste je ustavil šele izbruh epidemije novega koronavirusa konec preteklega leta.

Oblast: Zakon ne posega v svoboščine

Pekingu naklonjena hongkonška vlada je po drugi strani sporočila, da bo pri uveljavitvi zakona sodelovala s kitajskimi oblasti, in zatrdila, da novost ne bo posegla v pridobljene svoboščine.

Voditeljica Hongkonga Carrie Lam je poudarila, da je pripravljena sodelovati pri njegovi čimprejšnji uveljavitvi. Dodala je, da mestne oblasti "podpirajo odločitev o vzpostavitvi in izboljšanju pravnega sistema in mehanizmov na nacionalni ravni, ki bodo varovali nacionalno varnost". Zagotovila je tudi, da bodo še naprej ohranjene "legitimne pravice in svoboščine, ki jih uživajo prebivalci Hongkonga", njihova pravosodna neodvisnost pa ne bo ogrožena.

V "osnutku odločitve", kot se imenuje predlog zakona, ki ga bo kongres zagotovo sprejel, je najspornejši četrti člen, v katerem piše, da mora Hongkong izboljšati svojo nacionalno varnost, in nadaljuje: "Ko bo to potrebno, bodo telesa kitajske vlade, odgovorna za nacionalno varnost, ustanovila urade v Hongkongu, ki bodo izpolnili dolžnosti za zaščito nacionalne varnosti skladno s pravom."

Zasedanje kitajskega narodnega kongresa se je začelo danes. Foto: Reuters
Zasedanje kitajskega narodnega kongresa se je začelo danes. Foto: Reuters

Avtonomijo Hongkong podprli: EU, ZDA, Avstralija in Kanada

EU je že pozval Kitajsko, naj spoštuje avtonomijo Hongkonga. V deklaraciji 27 članic, pod katero je podpisan visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, piše, da je ohranjanje stabilnosti in blaginje Hongkonga po načelu ena država, dva sistema v interesu EU-ja.

Veliko zaskrbljenost so ob napovedi Pekinga izrazili tudi Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija, ki so opozorili, da bi to ogrozilo načelo ena država, dva sistema. Oglasil se je tudi Washington. Predsednik ZDA Donald Trump je posvaril, da se bodo "ZDA odločno odzvale, če bo zakon sprejet", a ni povedal, kako. Senat pa je že pripravil predlog zakona, ki bo uvedel sankcije proti kitajskim državnim uradnikom, vpletenim v kršenje avtonomije Hongkonga, in proti bankam, ki bodo s temi uradniki in organizacijami poslovale.

Deklaracija ureja stanje do leta 2047

Hongkong je bil več kot 150 let, do leta 1997, britanska kolonija, nato pa sta Peking in London podpisala deklaracijo, v kateri sta se zavezala, da bo imel Hongkong "naslednjih 50 let visoko stopnjo avtonomije razen v zunanjih odnosih in na obrambnem področju". Hongkong ima tako svoj pravni sistem, priznane meje in določene pravice, kot sta pravici do svobode govora in do združevanja. A Peking lahko z vetom ustavi vse spremembe v političnem sistemu.