Jedrska elektrarna ima obratovalno dovoljenje, ki časovno ni omejeno, pravi direktor inženiringa Božidar Krajnc: "Vsakih 10 let je treba opraviti obdobni varnostni pregled, ki je pogoj za nadaljnje delovanje. Pregleda se bosta izvajala do leta 2023 in nato v letu 2033."

Nek bi lahko deloval do leta 2043, vmes naj bi z uvrstitvijo drugega bloka na prednostni seznam projektov že zgradili drugi blok, za katerega generalni direktor GEN energije Martin Novšak, ki upravlja Nek, poudarja, da bilo optimalno, če bi imeli drugi blok že danes. "Vsako zamikanje rokov pomeni večja tveganja za zanesljivo oskrbo, za ekonomiko, predvsem pa za ceno električne energije." Projekt drugega bloka v GEN energiji ocenjujejo na pet milijard evrov.

V lokalni skupnosti je sprejemljivost precejšnja. Krški župan Miran Stanko pravi, da "v občini Krško ni čutiti nasprotovanja. Seveda pa je za odobritev oz. za samo sprejemljivost treba opraviti široko razpravo in oceno, kakšne koristi prinaša in kakšna bo eventualno tudi škoda zaradi tega objekta."

Tudi v državi je po besedah Novšaka sprejemljivost novega bloka med ljudmi nekje na 50 odstotkih, zato želijo, da bi gradnjo res začeli leta 2027.

Kakšen reaktor bi sploh gradili?

To je namreč napovedala vlada, kar je presenetilo tudi jedrsko stroko. Že če odmislimo umeščanje v prostor, menjave na političnem parketu in morebitno preverjanje ljudske volje na referendumu, je bistveno, da najprej izobrazimo ustrezne kadre. Ob tem pa znova oživlja razprava, ali je jedrska energija res najprimernejša oblika prehoda v brezogljično pridobivanje elektrike.

"Sedem let je kratka doba, strokovnjakov imamo trenutno od dvakrat do trikrat premalo," pravi jedrski fizik Iztok Tiselj z Instituta "Jožef Stefan". Če hočemo biti t. i. pametni kupec, potrebujemo vrsto ljudi za kup podrobnosti. Po njegovih besedah bomo najverjetneje gradili reaktor, podoben sedanjemu.

S tem pa se ne strinja Peter Novak z novomeške fakultete za strojništvo. Če se že odločimo za jedrsko izbiro, bi bila smiselna manjša enota, ki je tudi varnejša, uporabili pa bi jo lahko za daljinsko ogrevanje, pravi.

Če bi gradili klasičen drugi blok na sedanji lokaciji, ne moremo zavarovati škode, ki se lahko zgodi. Novak namreč opozarja, da je Nek nad milijonskim mestom Zagreb, ki bi bil, če se kaj zgodi, močno ogrožen.

Tu je seveda še finančni vidik, v številnih primerih so se dejanske cene investicij zelo razlikovale od predvidenih – trenutno sicer računamo na okoli šest milijard. A tu, opozarja Novak, je treba upoštevati tudi strošek rezervne elektrarne za tedaj, ko bomo ugasnili tudi Teš, skupaj z dobavo plina.