Oblasti so po uradnih podatkih od nedelje pridržale skoraj 7000 ljudi. Foto: Reuters
Oblasti so po uradnih podatkih od nedelje pridržale skoraj 7000 ljudi. Foto: Reuters

Namestnik notranjega ministra Aleksander Barsukov je dejal, da bodo vse pridržane izpustili do 6. ure v petek, poroča nemški portal Deutsche Welle.

Od nedelje je bilo po uradnih podatkih pridržanih skoraj 7000 ljudi, vsaj dva človeka sta med protesti umrla.

Notranje ministrstvo je v sredo priznalo, da je policija namerno streljala v skupino protestnikov, pri čemer je bil ranjen en človek. Do priznanja je prišlo, potem ko so evropske države obsodile policijsko nasilje, EU pa razmišlja o novih sankcijah proti Belorusiji.

V četrtek zvečer se je notranje ministrstvo opravičilo mimoidočim, ki so bili poškodovani med zatiranjem protestov. Pri tem je prihajalo do naključnih aretacij, so sporočili.

Opozorila o pretepanjih in zlorabah

Medtem aktivisti in organizacije za človekove pravice opozarjajo, da je vse več dokazov o policijski brutalnosti zoper pridržane.

Amnesty International je sporočil, da pričevanja kažejo na "razširjenost mučenja", poroča BBC. Ljudje govorijo, da so jih slekli, pretepali in jim grozili s posilstvom. Nekateri izpuščeni zaporniki so delili posnetke preko aplikacije Nexta, ki kažejo poškodbe, ki naj bi jih povzročila policija.

"Nekdanji pridržani nam pravijo, da so postali centri za pridržanje mučilnice, kjer morajo protestniki ležati na tleh, medtem ko jih policisti brcajo in udarjajo s palicami," sporočajo iz organizacije Amnesty International.

Namestnik notranjega ministra Barsukov je zlorabe zanikal.

Protesti delavcev in novinarjev

Po spletu so zakrožili posnetki delavcev državnih podjetij, ki so protestno zapuščali svoje delo ali so stavkali v protest proti Lukašenku.

Tudi novinarji državnih medijev so v četrtek v odprtem pismu pozvali h končanju propagande laži ter poudarili, da ne želijo več zavajati o protestih. Že pred tem so številni novinarji protestno dali odpoved. Za danes je sicer napovedano srečanje vlade in novinarjev.

Do protestov v Belorusiji je prišlo po predsedniških volitvah v nedeljo, na katerih je po uradnih podatkih okoli 80 odstotkov glasov osvojil predsednik Aleksander Lukašenko, ki je na oblasti že od leta 1994. Opozicijska protikandidatka Svetlana Tihanovska je prejela okoli 10 odstotkov.

Tihanovska je medtem objavila posnetek, v katerem poziva župane beloruskih mest, naj ta konec tedna organizirajo mirne množične shode. "Belorusi ne bodo nikoli več želeli živeti s prejšnjo vlado. Večina jih ne verjame v njegovo zmago," je povedala ob tem. Pozvala je še h končanju nasilja nad državljani in začetku dialoga. V nagovoru Lukašenka sicer ni navedla z imenom.

O Belorusiji zunanji ministri EU-ja

O razmerah v Belorusiji bodo popoldne na izredni, neformalni videokonferenci razpravljali zunanji ministri članic EU-ja. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je v torek sporočil, da EU po očitkih o poneverbah na predsedniških volitvah in nasilju v Belorusiji razmišlja o novih sankcijah proti Minsku.

Pojasnil je, da bi lahko ukrepali proti tistim, ki so odgovorni za nasilje, neupravičene aretacije in poneverbo volilnih rezultatov. Uvedbo sankcij morajo sicer potrditi vse članice EU-ja.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem že pozvala k novim sankcijam proti odgovornim za zlorabe demokratičnih vrednot v Belorusiji. "Potrebujemo dodatne sankcije proti tistim, ki so kršili demokratične vrednote ali zlorabili človekove pravice v Belorusiji," je na družbenem omrežju Twitter zapisala predsednica komisije.

"Prepričana sem, da bo današnja razprava zunanjih ministrov EU-ja pokazala močno podporo pravicam ljudi v Belorusiji do temeljnih svoboščin in demokracije," je dodala.