Profesor antropologije David Graeber se je na prestižni Londonski šoli za ekonomske in politične vede (LSE) posvečal proučevanju anarhizma in protikapitalističnih gibanj.

David Graeber (1961–2020). Foto: Wikipedia Commons
David Graeber (1961–2020). Foto: Wikipedia Commons

Vodja tamkajšnjega oddelka za antropologijo Laura Bear je po pisanju Associated Press ob novici o njegovi smrti dejala še: "Naša skupnost zaposlenih in študentov ne bo več enaka, ko ga ni več, vendar vemo, da bodo njegovo briljantno delo brale prihodnje generacije."

Graeberjeva knjižna uspešnica iz leta 2011, naslovljena Debt: The First 5000 Years, je bila protikapitalistična analiza, ki je po finančni krizi leta 2008 pritegnila številne bralce. Pod naslovom Dolg: Prvih 5000 let dolžništva je v prevodu Branka Gradišnika izšla leta 2014 pri Založbi /*cf. "K tako temeljitemu delu, kakršno je Graeberjevo o dolgu, je težko še kaj dodati. Kar morda le pride v poštev, je vsaj zelo kratek opis procesov, ki so vodili v dve konkretni "dolžniški krizi" naših družb in krajev – v časovnem horizontu sedanje srednje generacije," je o knjigi zapisal založnik.

V slovenščini lahko beremo še njegovo delo Fragmenti anarhistične antropologije, ki je izšlo prav tako pri Založbi /*cf. v prevodu Polone Poberžnik v letu 2013, v izvirniku pa leta 2004. Založba Beletrina pa je leta 2017 v prevodu Sete Knop izdala Utopijo pravil: O tehnologiji, neumnosti in skrivnih radostih birokracije, ki je v izvirniku izšla dve leti prej.

V New Yorku rojeni David Graeber je svoj aktivizem tako rekoč podedoval po starših. Njegov oče, ki je delal kot tiskar v dobi litografskega tiska, se je bojeval v mednarodnih brigadah proti silam generala Francisca Franca v španski državljanski vojni med letoma 1936 in 1939. Njegova mati je bila tekstilna delavka in gospodinja, ki je v 30. letih preteklega stoletja igrala glavno žensko vlogo v muzikalu Pins & Needles, slavospevu delavskemu gibanju v ZDA.

Vendar so na Graeberja in njegovo delo vplivali tudi številni misleci, aktivisti in umetniki, je dejala njegova agentka Melissa Flashman, ko je potrdila njegovo smrt. "Resnično smo izgubili velik um in velikodušno dušo," je še dejala agentka po pisanju AP-ja. Graeberjeva žena Nika Dubrovsky je sporočila, da je umrl v bolnišnici v Benetkah, vendar ni razkrila vzroka smrti.

Kot je Graeber pred časom zapisal na svoji spletni strani dejal, se je antropologiji zapisal, potem ko je kot mladenič razvil čuden konjiček – prevajanje majevskih hieroglifov. Prejel je štipendijo za elitno šolo Phillips Academy v Andoverju v Veliki Britaniji. Izobraževanje je nadaljeval na državni univerzi v New Yorku, nato pa doktoriral na univerzi v Chicagu.

Po vrsti akademskih služb se je ustalil na univerzi Yale, vendar so ga na neki točki odslovili, pri čemer so kritiki očitali univerzi, da je šlo za sporno potezo, saj je Yale dopustil, da je univerzna politika preglasila njeno akademsko presojo. Graeber je od tam odšel na Goldsmiths, nato na Univerzo v Londonu in končno na LSE.

Širša javnost ga pozna po njegovi vlogi v gibanju Occupy Wall Street (Okupiraj Wall Street), množičnem odzivu na finančno krizo leta 2008. Gibanje si je prizadevalo ozavestiti ljudi, da en sam najbogatejši odstotek prebivalstva prevladuje v gospodarstvu ZDA. Graeber je dejal, da si ni on osebno izmislil gesla gibanja "Mi smo 99 odstotkov", je pa prispeval k njemu.

"Sprva sem predlagal, da bi se imenovali '99 odstotkov'. Nato pa so španska indignadosa in grški anarhist dodali 'mi', pozneje pa je hrana-ne-bombe veteran, dodal 'smo'. Pa pravijo, da ne morete ustvariti česa vrednega z delovanjem skupščine! je takrat dejal Graeber.