Vlada bi lahko gladkeje usmerjala odločitve prek dveh novih agencij, na njuno čelo bi postavila dva nova sveta in imenovala upravi, znebila bi se zdajšnjih svetov in direktorjev. Foto: BoBo
Vlada bi lahko gladkeje usmerjala odločitve prek dveh novih agencij, na njuno čelo bi postavila dva nova sveta in imenovala upravi, znebila bi se zdajšnjih svetov in direktorjev. Foto: BoBo

Kar devet bi jih prešlo pod samo dve strehi: večja bi bila javna agencija za trg in potrošnike, manjša pa javna agencija za finančne trge. Osnutek zakona je od včeraj v medresorskem usklajevanju, ki bo potekalo le do ponedeljka.

Številne agencije, ki naj bi prešle pod novo organizacijo, o tem niso bile niti obveščene.

Načrt oziroma osnutek zakona je bil pripravljen očitno v ozkem vladnem krogu, je pa že druga vlada Janeza Janše imela podobno namero leta 2012 – takrat tudi v okviru varčevalnega zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je naročila pripravo združevanja tržnih regulatorjev, torej javnih agencij, njihovo reorganizacijo in stroškovno racionalizacijo. Morda zadnja danes ni več v ospredju, je pa zato toliko večja želja po vladnem nadzoru nad agencijami.

Vladi se očitno zaradi tega tudi mudi. Osnutek zakona, ki ni javen, je v medresorskem usklajevanju le pet dni, ti tržni regulatorji oz. agencije (tiste, ki sploh so prejele predlog in ugotovile, da naj bi prešle pod novo institucijo) pa zdaj hitijo s pisanjem pripomb – veliko jih bo.

Devet agencij bi prešlo pod le dve strehi

Prva novost je agencija za trg in potrošnike ta bi obsegala zdajšnje agencije za energijo, za telekomunikacijska omrežja, za varnost prometa, civilno letalstvo, železniški promet, varstvo konkurence in varstvo potrošnikov, ki je zdaj pod ministrstvom za gospodarstvo.
Druga manjša agencija za finančne trge pa bi združila agenciji za trg vrednostnih papirjev in za zavarovalni nadzor, ki se zdaj medsebojno nadzirata, po novem pa bi pač bili združeni.

Slovenija je sicer z mednarodnimi pogodbami zavezana k spoštovanju neodvisnosti in samostojnosti agencij, npr. letalske ali varovanja konkurence. Foto: BoBo
Slovenija je sicer z mednarodnimi pogodbami zavezana k spoštovanju neodvisnosti in samostojnosti agencij, npr. letalske ali varovanja konkurence. Foto: BoBo

Tako je pravzaprav z vsemi agencijami, medsebojno izvajajo nadzor druga nad drugo, ampak to bi po novem odpadlo.

Vlada bi lahko gladkeje usmerjala odločitve prek dveh novih agencij

In kako te združitve utemeljujejo na vladni strani? Na ministrstvu za gospodarstvo govorijo o debirokratizaciji in iskanju učinkov sinergij, tudi o racionalizaciji procesov v dobro državljanov.

Na nekaterih agencijah, ki bodo predmet združevanja, se ne strinjajo. Opozarjajo, da je Slovenija z mednarodnimi pogodbami zavezana k spoštovanju neodvisnosti in samostojnosti agencij, npr. letalske ali varovanja konkurence. Prav pri zadnji je utemeljen sum, da želi vlada usmeriti delo zdajšnje agencije za varstvo konkurence. Navsezadnje potrebuje njeno dovoljenje za vzpostavitev državnega turističnega holdinga. Pa tudi Akos, agencija za telekomunikacije, je ali pa še bo pod pritiskom zaradi razpisa za 5G-omrežja.

Vlada bi lahko gladkeje usmerjala odločitve prek dveh novih agencij, na njuno čelo bi postavila dva nova sveta in imenovala upravi, znebila bi se zdajšnjih svetov in direktorjev. Zdaj je tako, da nekatere direktorje imenuje državni zbor, ne nujno vlada.

Skratka, dogaja se centralizacija javnih agencij po hitrem postopku. Manjka pa utemeljitev, kaj bi od tega imeli državljani oziroma potrošniki.