Organizacija Svetovni program za hrano se bori proti lakoti na ogroženih območjih, kjer so nemiri. To je največja organizacija za preprečevanje lakote na svetu, ki ima sedež v Rimu in vsako leto pomaga okrog 97 milijonom ljudem v 88 državah.

"V tem trenutku smo zelo ponosni," je ob razglasitvi nagrade na novinarski konferenci v Ženevi sporočil tiskovni predstavnik organizacije Tomson Phiri, ki je ob tem opozoril na težave med epidemijo novega koronavirusa, ko je bilo izjemno zahtevno dostavljati hrano v določene dele sveta, saj letala tja niso vozila.

"Dokler nimamo cepiva, je hrana najboljše cepivo proti kaosu," so v organizaciji opozarjali ob epidemiji novega koronavirusa. Poudarjajo, da vojna povzroča lakoto in obratno lakota sproža vojne, zato si prizadevajo, da bi se nemiri po svetu končali.

Vse države na svetu bi se morale zavezati k temu, da njihovi prebivalci ne stradajo, so ob podelitvi prestižne nagrade poudarili na Nobelovem odboru.

Zaradi pandemije je hrana v nekaterih delih sveta še manj dostopna, so ob razglasitvi sporočili z Odbora Nobelove nagrade, hkrati pa pozvali, da lahko pandemijo novega koronavirusa države premagajo le z vzajemnim mednarodnim sodelovanjem.

"Zahodne države lakote ne izkusijo in ne vidijo, zato jih želimo z nagrado opozoriti, da morajo sodelovati pri reševanju te težave, in sicer ne le tako, da v določene države pošiljajo hrano, ampak tudi tako, da skupnosti spodbujajo k lastni proizvodnji hrane," je na razglasitvi v Oslu dejala predstavnica odbora Berit Reiss-Andersen.

Svetovni program za hrano med drugim deluje v Siriji, Severni Koreji in Jemnu, njegovo delo pa je po mnenju odbora, ki podeljuje Nobela za mir, izjemno kakovostno. Program ocenjuje, da bo v roku enega leta po svetu 265 milijonov ljudi živelo v hudem pomanjkanju hrane, ob tem pa pristojne opozarja, naj ne zmanjšajo sredstev za njeno delovanje.

Letos množica predlogov

Odbor je letos od posameznikov in organizacij prejel 318 predlogov, kar je četrto najvišje število od leta 1901, ko so nagrado podelili prvič.

Tudi letos je bila med 211 posamezniki in 107 različnimi organizacijami predlagana švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg, ki so ji spletne stave pripisovale veliko možnosti za nagrado. Med možnimi nagrajenci se je zaradi prizadevanj v boju proti pandemiji novega koronavirusa pogosto omenjalo tudi WHO.

Med predlaganimi so bili sicer tudi aktivisti, ki si prizadevajo za več demokracije v Hongkongu, ameriški žvižgač Edward Snowden in ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange.

Ali je bil ameriški predsednik Donald Trump letos med nominiranci, ni znano, ga je pa norveški poslanec zanesljivo predlagal za nagrado v prihodnjem letu. Ameriški predsednik si je nominacijo prislužil za posredništvo v normalizaciji odnosov med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati ter Bahrajnom.

V ospredju človekove pravice in boj proti podnebnim spremembam

Norveški odbor predloge, ki jih lahko med drugim vložijo člani državnih parlamentov in vlad, nekdanji nagrajenci, univerzitetni profesorji ter člani odbora, sprejema do 31. januarja v letu podelitve. Nihče ne more za nagrado, ki jo podeljujejo že 120 let, predlagati samega sebe.

Leta 2019 je Nobelovo nagrado za mir prejel etiopski premier Abiy Ahmed, ki si prizadeva za konec nemirov v regiji.

Letos so analitiki največ možnosti za prejem nagrade pripisovali zaslužnim na področjih človekovih pravic in boja proti podnebnim spremembam, pa tudi za svobodne ter neodvisne medije.