Poročila prebežnikov o nasilju na Hrvaškem se pojavljajo že nekaj let, v zadnjem času jih je vse več. Foto: Reuters
Poročila prebežnikov o nasilju na Hrvaškem se pojavljajo že nekaj let, v zadnjem času jih je vse več. Foto: Reuters

Organizacija Danish refugee council (DRC) je evropsko komisarko za notranje zadeve Ylvo Johansson opozorila na nova pričevanja 23 prebežnikov, ki so jih v ponedeljek našli v gozdu na hrvaško-bosanski meji, ko so na Hrvaško vstopili iz Bosne.

Ko so člani skupine skušali zaspati, naj bi jih obkolili ljudje, oboroženi s palicami in strelnim orožjem ter z nočnimi daljnogledi.

"Koliko vas je homoseksualcev?" je po poročanju enega od prebežnikov vprašal eden izmed policistov.

Sorodna novica AI: Hrvaška policija mučila, pretepala in zasmehovala prebežnike

Tedaj so nas slekli in nam ukazali, naj se postavimo v vrsto ter naj svoje roke postavimo na ramena moškega, ki stoji pred nami.

Pričevanje prebežnika

"Tedaj so nas slekli in nam ukazali, naj se postavimo v vrsto ter naj svoje roke postavimo na ramena moškega, ki stoji pred nami," je po poročanju BBC-ja razlagal eden od prebežnikov in dodal, da so policisti skupino, v kateri je bila večina prebežnikov iz Bangladeša, okradli in pretepli.

"Ali si homoseksualec?" naj bi eden od hrvaških policistov domnevno vprašal člana skupine, preden naj bi ga spolno napadel z vejo.

Pretepi, spolne zlorabe, kraje

To je v enem tednu že drugo poročilo o spolnem nasilju hrvaških policistov nad prebežniki na bosansko-hrvaški meji.

Kot poroča Guardian, se je na omenjeno organizacijo v obdobju med 12. in 16. oktobrom letos obrnilo 75 prebežnikov, ki so trdili, da so jih na hrvaški meji pretepli, spolno zlorabili in z njimi ravnali nehumano.

Po poročilih prebežnikov se je to dogajalo na Hrvaškem, na meji med Veliko Kladušo in Bosno in Hercegovino v bližini migrantskega taborišča Šiljkovača, kjer je nastanjenih 700 prebežnikov.

Hrvaška policija je zaradi obtožb zagotovila, da bo preiskala ravnanje policistov in vsakršne prestopke kaznovala. Foto: Reuters
Hrvaška policija je zaradi obtožb zagotovila, da bo preiskala ravnanje policistov in vsakršne prestopke kaznovala. Foto: Reuters

"Česa takega še nikoli nisem videl"

Pet Afganistancev, med njimi dva mladoletna, je poročalo, da so jih oktobra policisti na hrvaški meji odpeljali na neznano lokacijo s kombijem. Deset oboroženih moških v polni opravi jih je domnevno okradlo in jim ukazalo, naj se slečejo do spodnjega perila.

Uleči naj bi se morali na tla, pri tem pa naj bi jih zvezali in hudo pretepli ter bičali, kar je na podlagi poškodb potrdil tudi zdravnik.

"Pacient je imel rane po vsem telesu, po hrbtu in nogah. Lahko potrdim, da je imel tudi jasne znake spolnega nasilja. Česa takega še nikoli nisem videl," je dejal zdravnik iz Velike Kladuše Mustafa Hodžić.

Sorodna novica Evropska unija prikrila nasilje nad prebežniki na hrvaški meji?

Evropska komisarka na Twitterju

Evropska komisija je sporočila, da bo naši južni sosedi poslala pismo z vprašanji glede nedavnih poročil o nečloveškem in poniževalnem ravnanju s prebežniki. Johanssonova namerava najprej pisati hrvaškemu notranjemu ministru Davorju Božinoviću, dejala je, da zadevo jemlje "zelo resno".

Bruselj bo hrvaške oblasti pozval, naj nadaljujejo izvajanje neodvisnega nadzornega mehanizma na meji, ki so ga vzpostavili z evropskimi sredstvi, je povedal govorec komisije Adalbert Jahnz.

Hrvaška policija je zagotovila, da bo preiskala ravnanje policistov in vsakršne prestopke kaznovala, je Johanssonova zapisala na družbenem omrežju Twitter.

"Načrtujem temeljito razpravo s hrvaškimi oblastmi o teh in drugih poročilih o kršenju temeljnih pravic. Pogovorila pa se bom tudi o nadaljnjem razvoju nadzornega mehanizma, ki so ga vzpostavile hrvaške oblasti ob finančni podpori komisije," je napovedala komisarka.

Odzivi politikov

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je izjavil, da ni seznanjen s tem, da bi hrvaški policisti grobo ravnali z migranti. "Nasilja ne podpiram, a sem v tem primeru na strani hrvaške policije," je odgovoril na vprašanje na današnji novinarski konferenci glede navedb o nasilnem ravnanju hrvaške policije s prebežniki.

"Policija uporablja legalno silo, ker je telo zakonite represije. Država brez tega ne obstaja, ker je mejo, državljane, njihovo premoženje in mir treba varovati," je dejal Milanović.

"Imam mirno vest, ker jim v BiH-u ne grozijo aretacije, pregon, zapor in smrt, temveč bodo znova čakali na nekakšno svojo priložnost, ki ne obstaja v mednarodnem pravu. Ne obstaja pravica do nezakonitega prečkanja meje, žal mi je," je dejal Milanović.

Med drugim je omenil, da je Hrvaška pokazala več sočutja do prebežnikov, kot "pajac iz Budimpešte", ki je, kot je dejal, ljudem grozil z muslimani, Sirci in Arabci.

Evropska komisija je poudarila, da obtožbe o grobem ravnanju s prebežniki obravnava zelo resno. Foto: Reuters
Evropska komisija je poudarila, da obtožbe o grobem ravnanju s prebežniki obravnava zelo resno. Foto: Reuters

Milanović je v času, ko je bil hrvaški premier, med migrantsko krizo leta 2015 ostro kritiziral predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana. Orbanu je ostro nasprotoval tudi letos kot hrvaški predsednik zaradi madžarskih zemljevidov, na katerih so nekatera območja Hrvaške predstavljena kot del Madžarske.

Hrvaški premier Andrej Plenković pa je v odzivu na navedbe o nasilju hrvaške policije nad prebežniki dejal, da od notranjega ministra Davorja Božinovića pričakuje poročilo, če to temelji na kakršnih koli dejstvih.

Opozorila o nasilju že več let

Poročil o nasilju hrvaške obmejne policije nad prebežniki je bilo v preteklih letih precej. Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) je na primer novembra lani ocenila, da je Evropska komisija s pozitivnim mnenjem o članstvu Hrvaške v schengenskem območju "namenoma spregledala dokaze" o nasilju te države nad prebežniki, kar so podkrepili z objavo videoposnetka.

Evropska komisija je tudi tedaj poudarila, da obtožbe o grobem ravnanju s prebežniki obravnava zelo resno, in pojasnila, da so v tesnem stiku s hrvaškimi oblastmi, ki da so se zavezale preiskavi teh obtožb.

Poleg tega je Hrvaška tedaj napovedala, da bo razmere še naprej pozorno spremljala in da so vzpostavili tudi nadzor, ki naj bi zagotovil, da so vse dejavnosti obmejnih organov usklajene z zakonodajo Evropske unije.