Poleg tega bodo ministri skušali izboljšati izmenjave informacij o osebah, ki predstavljajo teroristično grožnjo.

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je na razpravi, ki je bila osredotočena na krepitev zaščite zunanje meje, poudarila, da je ključni cilj zaščita zunanje meje EU-ja, in dodala, da je treba narediti več proti širjenju ideologije sovraštva na spletu.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dejal, da je treba proti nasilnemu ekstremizmu ukrepati z odstranjevanjem teroristične vsebine na spletu in s krepitvijo varnosti v schengnu.

Šifrirani podatki

Razprava ministrov se je dotaknila tudi nadzora nad šifriranimi podatki, pri čemer se je Seehofer zavzel za to, da bi lahko imele vlade v okviru boja proti terorizmu dostop do šifrirane komunikacije, na primer na digitalnih platformah, kot sta Signal in WhatsApp. Poudaril je, da se zaveda omejitev v povezavi z zaščito podatkov in temeljnimi pravicami, a da je treba premisliti o tem.

Odvzem prostosti

Sicer pa se je Seehofer pred zasedanjem notranjih ministrov EU-ja zavzel tudi za ukrep daljšega pridržanja nevarnih islamistov.

Povedal je še, da na nemškem notranjem ministrstvu razmišljajo o dolgoročnem odvzemu prostosti ljudem, ki predstavljajo veliko grožnjo, kar pa je mogoče le s sodno odločitvijo, zato je ukrep z ustavnega vidika zelo občutljiv.

Seehofer je opozoril tudi, da je preučitev te možnosti nujna, saj ima v Nemčiji več kot polovica vseh oseb, ki predstavljajo grožnjo, nemško državljanstvo in tako težave ni mogoče rešiti z deportacijo.

Avstrija je sicer napovedala nov ukrep, ki bi določal, da bi po prestani zaporni kazni nekatere duševno motene prestopnike za večjo varnost ljudi zadržali v zaporu tudi dosmrtno.

Nov migracijski pakt

Novi pakt temelji na načelu prožne, a še vedno obvezne solidarnosti. V Bruslju zatrjujejo, da spornih obveznih kvot za premeščanje ni več, a določena obveznost glede premeščanja ostaja.

Eden bistvenih novih elementov so sponzorstva vračanja nezakonitih prebežnikov kot alternativa ali dopolnilo k premeščanju.

Slovenski parlamentarni odbor za zadeve EU-ja je ocenil, da je predlog novega pakta dobra osnova za pogajanja, ki pa bodo zahtevna. Za Slovenijo obvezno premeščanje in sponzorstvo za vračanje nista edina načina izkazovanja solidarnosti, ki bi morala temeljiti na prostovoljni odločitvi članice, so zapisali v odboru.

Opozorila ministra Hojsa

Notranji minister Aleš Hojs opozarja na zelo problematično sivo cono v predlogu novega migracijskega pakta glede slovenske meje s Hrvaško, ki je zunanja schengenska meja, ne pa tudi zunanja meja EU-ja. Ni namreč jasno, ali bo Slovenija nezakonite prebežnike še lahko vračala na Hrvaško, je dejal ob robu virtualnega zasedanja notranjih ministrov EU-ja.

Hojs je v povezavi z migracijsko razpravo poudaril, da Slovenija nikakor ni zgolj v skupini višegrajskih držav, kot se velikokrat poudarja v medijih.

Nekaterim rešitvam iz pakta, kot je obvezno premeščanje, po navajanju Hojsa nasprotujejo tudi druge države, na primer Avstrija in Danska.

Slovenija je letos zaznala približno 12.000 nezakonitih vstopov, 3000 ljudi je zaprosilo za azil, je spomnil minister in poudaril, da v novem paktu ne vidi rešitve za to, kaj se zgodi z njimi, saj ni jasno, ali bodo v bodoče še veljali dvostranski sporazumi, na podlagi katerih lahko Slovenija prebežnike, ki pridejo iz Hrvaške, v to državo vrača, sama pa sprejema nazaj prebežnike, ki z njenega ozemlja odidejo v Italijo ali Avstrijo.

Slovenski minister je ob tem še dejal, da je jasno, da Hrvaška zunanje meje ne varuje, kot bi pričakovali, saj je po njegovi oceni nerazumljivo, da je na slovenski meji toliko prebežnikov, obenem pa so letos našteli zgolj 900 vpisov v evropsko zbirko Eurodac na hrvaški strani.