Konflikt glede Gorskega Karabaha, ki kljub mednarodnim prizadevanjem za mirovni dogovor tli že desetletja, se je znova vnel konec septembra. Foto: EPA
Konflikt glede Gorskega Karabaha, ki kljub mednarodnim prizadevanjem za mirovni dogovor tli že desetletja, se je znova vnel konec septembra. Foto: EPA

Svetovalec azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva je sporočil, da je bil rok za umik armenskih vojakov in prebivalcev nezakonitih naselbin do 25. novembra, ne do danes, kot je bil določen sprva.

Armenija je imela težave z umikom, saj po lastnih besedah lahko uporabljajo le eno cesto.

Predtem pa so mediji poročali, da Armenci množično zapuščajo dele Gorskega Karabaha, ki so po novem pod nadzorom Bakuja. Glede na posnetke so za seboj pustili večino imetja, nekateri so celo zažgali svoje hiše, da ne bi padle v roke Azerbajdžancev.

Sorodna novica Armenci med zapuščanjem Gorskega Karabaha zažigajo domove

Mirovni sporazum ob posredovanju Rusije

Po šestih tednih spopadov sta Armenija in Azerbajdžan sklenila mirovni sporazum ob posredovanju Rusije. Sporazum določa, da bodo azerbajdžanske sile ohranile nadzor nad ozemljem, ki so ga zasedle med spopadi, med drugim tudi nad Šušo, drugim največjim mestom v Gorskem Karabahu. Armenija pa je privolila v časovni okvir za umik iz pretežnega dela Gorskega Karabaha in sosednjih območij.

Konflikt glede Gorskega Karabaha, ki kljub mednarodnim prizadevanjem za mirovni dogovor tli že desetletja, se je znova vnel konec septembra. Ubitih je bilo 2317 armenskih vojakov in več deset civilistov, Azerbajdžan ne sporoča podatkov o žrtvah na svoji strani.

Azerbajdžanske sile so v zadnjih tednih postopoma napredovale pri zavzemanju območja. Prelomni trenutek se je zgodil prejšnji teden, ko so zavzele strateško pomembno mesto Šuša.