Izteka se rok, do katerega morata po dogovoru delodajalska in delojemalska stran ministrstvu za finance posredovati glavne pripombe na vladni predlog za vzpostavitev demografskega sklada. Pogajanja o predlogu naj bi potekala vsaj do 15. januarja, pogajalci pa naj bi se prvič sestali v petek.

Sindikati opozarjajo, da predlog predvideva uporabo sredstev demografskega sklada tudi za tekočo porabo in zgolj del sredstev za akumulacijo, zato ta ureditev po njihovem mnenju ne bo zagotavljala cilja zagotavljanja stabilnosti pokojninskega sistema, ki se bo pred največjimi preizkušnjami znašel čez 15 do 20 let.

Predlog tudi ne predvideva nobenih novih virov sredstev za demografski sklad, ki bi poleg kapitalskih naložb povečevala sredstva sklada in mu dolgoročno zagotavljala zadostne vire za sofinanciranje izdatkov za pokojnine. Poleg tega predlog predvideva izdatke za namene, ki po mnenju sindikatov niso naloga demografskega sklada in so poleg tega tudi popolnoma nedefinirani.

"Tako menimo, da izdatki za financiranje ukrepov družinske politike ne spadajo med izdatke, ki naj bi jih pokrival demografski sklad, temveč gre za izdatke za vodenje družinske politike, ki jih mora zagotavljati proračun. Enako velja za izdatke za dolgotrajno oskrbo, katere vsebino in financiranje je treba urediti s posebnim zakonom in vzpostavitvijo zavarovanja za dolgotrajno oskrbo," so navedli.

Predlog zakona je po njihovem mnenju primarno usmerjen v vprašanje koncentracije državnega premoženja na enem mestu s prenosom tega premoženja iz posredne ali neposredne državne lastnine v last nacionalnega demografskega sklada in upravljanje tega premoženja, bistveno bolj kot v vprašanje sposobnosti dolgoročnega zagotavljanja stabilnosti in vzdržnosti pokojninske blagajne.

"Vsekakor je smiselno upravljanje državnega premoženja urediti na način, ki bo učinkovit, vendar pa po našem prepričanju predlagani zakon tega ne zagotavlja oz. ne upošteva nekaterih okoliščin, zaradi katerih bi bilo treba upravljanje določenih državnih naložb vendarle urediti ločeno od upravljanja premoženja demografskega sklada, ki bi moralo biti takšno, da bi bilo od njega dolgoročno mogoče pričakovati bodisi kapitalski donos bodisi kupnine iz prodaje tega premoženja," so navedli.

V primeru sprejetja rešitev, za katere ocenjujejo, da so škodljive za slovenske delavke in delavce ter njihove otroke, bodo, kot so napovedali, uporabili vsa zakonita sredstva, ki so na voljo, da uveljavitev takšnih rešitev preprečijo.

Predlog zakona sprejet mimo socialnih partnerjev

Sindikati tudi nasprotujejo postopku obravnave in sprejemanja predloga zakona, ki ga je vlada sprejela in posredovala v zakonodajni postopek brez kakršne koli javne razprave ter brez vključevanja socialnih partnerjev v pripravo predloga in brez obravnave in usklajevanja v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

S tem je, kot poudarjajo, vlada grobo kršila pravila o delovanju ESS-ja, pri čemer gre za zakon, ki naj bi bil naravnan izrazito dolgoročno, saj naj bi bili njegovi učinki raztegnjeni skozi več deset let, hkrati pa bi zadeval praktično vse prebivalce Slovenije, ki so, predvsem pa bodo upravičenci do pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V tem trenutku ni po njihovem mnenju popolnoma nikakršnega razloga, da bi se tako pomemben zakon sprejemal na hitro, brez vključevanja socialnih partnerjev in drugih deležnikov ter javnosti.