Foto: Reuters
Foto: Reuters

V Pergamu poudarjajo, da bi moral biti zakon, ki naj bi radikalno posegel v upravljanje državnega premoženja in učinkovito obravnaval problematiko srednje in dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, pripravljen ob temeljitih analizah in močnih strokovnih podlagah, hkrati bi moral biti sprejet v širokem družbenem konsenzu.

"V tem trenutku ni popolnoma nikakršnega razloga, da bi se tako pomemben zakon sprejemal na hitro, brez vključevanja socialnih partnerjev in drugih deležnikov ter javnosti. Po našem prepričanju je takšen način priprave zakonodaje neodgovoren in škodljiv, tako za uveljavljene standarde socialnega dialoga kot tudi predvsem za prihodnje upravičence do pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj spodjeda medgeneracijsko solidarnost," so ob posredovanju stališč do predloga zakonskega besedila v sporočilu za javnost zapisali v Pergamu.

V Pergamu sicer podpirajo ustanovitev demografskega sklada, ki bi dolgoročno razbremenil pokojninsko blagajno, je pa po njihovem prepričanju treba z zakonom jasno opredeliti njegovo funkcijo, ki bi morala biti v dolgoročnem zagotavljanju dodatnih sredstev za financiranje javne pokojninske blagajne, in njegov način delovanja, financiranja oz. upravljanja sredstev. Prav v teh točkah pa je zakonski predlog po ocenah Pergama skrajno problematičen.

V Pergamu menijo, da je zakonski predlog – tega je vlada prejšnji teden posredovala v DZ – konceptualno problematičen do te mere, da njegovi popravki s spremembami posameznih členov niso mogoči in bi ga bilo treba na podlagi usklajenih konceptov in ključnih rešitev napisati na novo. Zato zahtevajo umik predlog iz zakonodajnega postopka, nato pa izvedbo celovitega in enakopravnega usklajevanja s socialnimi partnerji, stroko in drugimi deležniki ter izvedbo javne razprave.

V Pergamu še pravijo, da bodo v primeru škodljivih rešitev za slovenske delavke in delavce ter njihove otroke uporabili vsa zakonita sredstva, da uveljavitev takšnih rešitev preprečijo.
Na nekatere neustrezne in pomanjkljive rešitve predloga zakona o demografskem skladu opozarja tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je v zvezi s tem na vlado, finančno ministrstvo in DZ naslovila tudi dopis. Kot so navedli, nekatere predlagane rešitve iz zakonskega besedila ne prispevajo h krepitvi integritete in preprečevanju korupcije, ampak pomenijo odmik od ustreznega upravljanja korupcijskih tveganj.

Kot so sporočili iz KPK-ja, predlog zakona, ki naj bi upravljal približno 8,6 milijarde evrov državnega premoženja, ne sledi načelom skrbnosti, odgovornosti, neodvisnosti in preglednosti.

"Predlagane rešitve ne zagotavljajo krepitve odgovornosti, integritete ter omejevanja tveganj za nastanek korupcije in nasprotja interesov ter transparentnosti v postopkih imenovanja članov uprave in nadzornih organov in s tem pogojev za neodvisnost nacionalnega demografskega sklada," so poudarili v komisiji.

SD: Mnenje KPK-ja uničujoče

Nezadovoljni sindikati predčasno zapustili sejo Ekonomsko-socialnega sveta

Na mnenje KPK-ja o zakonu so se danes odzvali v opozicijski stranki SD, kjer so skupaj s SAB-om v DZ vložili svoj predlog za demografski sklad. Kot so zapisali, je glede na "uničujoče mnenje" KPK-ja nujna javna razprava o alternativnih rešitvah.

"Socialni demokrati smo danes z zaskrbljenostjo prebrali mnenje KPK-ja o vladnem predlogu demografskega sklada, ki je potrdil naše skrbi, da si želi aktualna vlada s svojim predlogom predvsem podrediti upravljanje z državnimi podjetji in je pri oblikovanju demografskega sklada ne vodi skrb za vzdržnost pokojninske blagajne," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ob tem so poudarili, da njihov predlog zakonske rešitve ni bil obravnavan na tokratni seji ESS-ja, prav tako ta ni obravnaval vladnega predloga. "Socialni demokrati vseskozi zagovarjamo, da morajo tako pomembne zadeve imeti široko javno podporo in da mora biti o njih opravljen socialni dialog," so navedli v SD-ju, kjer tako kot v Pergamu predlagajo, da vlada svoj predlog umakne iz parlamentarne procedure ter da se njihovemu predlogu omogoči daljša javna razprava in obravnava na ESS-ju še pred obravnavo v DZ-ju.