Fotografija je simbolična. Foto: EPA
Fotografija je simbolična. Foto: EPA

Člani sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, ki so pretežno gospodarske organizacije, so predstavili analize in podatke o okužbah v delovnih okoljih. Po njihovih besedah kažejo, da je pri njih zelo malo okuženih, pa še te okužbe večinoma ne izvirajo iz delovnega okolja.

Na torkovi videokonferenci so zatrdili, da so podjetja poskrbela za varno delovno okolje in zaščito zaposlenih, kot tudi za varno preživljanje odmorov.

Sorodna novica Zakaj še vedno toliko okužb? Logarjeva: Družine, druženja, kavice in malice v službi.

Zato so zavrnili analizo NIJZ-ja, ki je temeljila na telefonskih anketah, v katerih so okužene spraševali, kje mislijo, da so se okužili. Tak pristop dojemajo kot nestrokoven in tudi škodljiv. Po mnenju članov sveta pristop ustvarja "povsem zgrešeno" sliko dejanskih tveganj, piše v sporočilu za javnost gospodarskega ministrstva.

Kaj pravijo njihove analize

Trgovinska zbornica Slovenije je predstavila podatek, da so bili v podjetjih, ki tudi med epidemijo obratujejo, v obdobju med 4. in 18. novembrom zaposleni v 1,90 odstotka primerov odsotni zaradi aktivne okužbe, v 2,76 odstotka primerov zaradi višje sile in v 4,7 odstotka primerov zaradi karantene.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je ob tem, da ima približno 70 odstotkov njenih članov prepoved obratovanja, med preostalimi podjetji izvedla anketo na vzorcu 1660 članov. Analiza je pokazala, da je imelo stik z okužbo manj kot pol odstotka vprašanih, medtem ko je bil delež odsotnih zaposlenih zaradi drugih razlogov približno enoodstoten.

Anketa Gospodarske zbornice Slovenije na vzorcu več kot 130 podjetij pa je pokazala, da je bilo v celotnem obdobju od prvega marca do 18. novembra neposredno zaradi okužbe z novim koronavirusom z dela odsotnih 3,5 odstotka zaposlenih, medtem ko so bili trije odstotki odsotni zaradi varstva otrok in štirje odstotki zaradi karantene ali drugega razloga.

Ministrstvo: Delovna mesta niso glavni vir okužb

"Ti podatki gospodarskih organizacij kažejo, da delovna mesta niso glavni vir okužb, temveč je na tem področju zagotovljena visoka varnost pred okužbo. Gospodarstvo zato poziva vlado, naj dovoli poslovanje podjetij – sicer pod zelo strogimi pogoji in nadzorom njihovega spoštovanja," so zapisali na ministrstvu.

OZS: Povečalo se je delo na črno

Dodaten argument za ponovno delovanje nekaterih dejavnosti je po njihovih navedbah izpostavila obrtna zbornica, ki ugotavlja, da se je zaradi prepovedi opravljanja nekaterih storitev precej povečalo delo na črno, ki poteka v povsem nenadzorovanih in zato nevarnejših okoljih.

"Zbornica zato predlaga drugačen pristop k spopadu z epidemijo, saj številke kažejo, da sedanja strategija ne deluje. Predlagajo takojšnje odprtje frizerskih in kozmetičnih salonov, kemičnih čistilnic, trgovin, avtopralnic, cvetličarn in vrtnarij," so navedli.

Počivalšek: Vlado bom pozval k razmisleku

Minister Počivalšek bo podatke in zahteve gospodarskih organizacij predstavil vladi in njeni strokovni skupini, pri tem pa je tudi sam dodal, da je "glede na številke očitno, da trenutni pristop k zajezitvi epidemije še ne deluje najbolj učinkovito in ne prinaša želenih rezultatov". Napovedal je, da bo zato pozval k razmisleku o spremembi strategije.

Gospodarsko ministrstvo je sicer v preteklih dneh ministrstvu za zdravje že posredovalo predlog načrta za sproščanje omejitvenih ukrepov, do katerega naj bi se to zdaj opredelilo. Ali predlog vključuje tudi odprtje smučišč, ki visi v zraku vse od začetka smučarske sezone, ni znano.

Člani sveta so v torek med drugim razpravljali tudi o ukrepih iz sedmega protikoronskega zakona, ki je v pripravi.

Svet je konec leta 2018 ustanovil minister Počivalšek. Člani so takrat bili:
- predsednik GZS-ja Boštjan Gorjup, generalna direktorica GZS-ja Sonja Šmuc;
- predsednik OZS-ja Branko Meh, direktor OZS-ja Danijel Lamperger,
- predsednik Združenja manager Aleksander Zalaznik,
- izvršna direktorica Združenja manager Saša Mrak,
- predsednica TZS-ja Marija Lah, izvršna direktorica TZS-ja Mija Lapornik,
- predsednik SBC-ja (Slovenian Business Club) Marjan Batagelj,
- izvršni direktor SBC-ja (Slovenian Business Club) Goran Novković,
- predsednik ZDS-ja Marjan Trobiš, generalni sekretar ZDS-ja Jože Smole,
- šest predstavnikov ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Kaj pravi NIJZ-jeva analiza

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je prejšnji teden objavil izide svoje raziskave. Po telefonu so poklicali 10.205 ljudi in jih povprašali, kje so se okužili. Četrtina je kot najverjetnejše mesto okužbe navedla delovno mesto. Družino ali skupno gospodinjstvo je navedlo več kot 20 odstotkov anektiranih. V domovih za ostarele ali socialnovarstvenih zavodih je anketa pokazala 15-odstotni delež. Zelo majhen del anketiranih pa je kot verjetni vzrok okužbe navedel zasebna druženja. Slaba četrtina pa sploh ne ve, od kod je dobila novi koronavirus.

Logarjeva: Gospodarstva ni smiselno zapirati

Izide je takrat komentirala tudi infektologinja z ljubljanskega UKC-ja Mateja Logar. Dejala je, da je virus očitno prisoten v vseh vidikih življenja, tako znotraj družin, nato se širi z različnimi druženji in se posledično prenaša tudi v delovno okolje.

V podjetjih pa so po njeni oceni poglavitni "krivec" za prenos predvsem malice, odmori, kavice in podobno, ko zaposleni pozabijo na držanje razdalje in nošenje maske.

Logarjeva je še dejala, da podjetja na samih delovnih mestih izvajajo številne in zelo dobre ukrepe, zaposleni pa da vedo, kako jih izvajati. Zato po njenem mnenju na tej točki ni smiselno zapirati gospodarstva, le poskrbeti, da se okužbe ne širijo na prej omenjenih neformalnih srečanjih, na odmorih in v garderobah.