Tako gre prva kitica You'll Never Leave Harlan Alive, verjetno najbolj znane pesmi Darrella Scotta, ameriškega glasbenika iz Kentuckyja, ki se je s tem poklonil razvpitemu okrožju Harlan. Za Harlan ste morda slišali zaradi vstaj tamkajšnjih rudarjev v 30. letih prejšnjega stoletja. Ali pa zaradi serije Šerifova pravica (Justified; 2010‒2015), ki je tako zelo pronicljivo in poetično zajela duh nesrečnega okrožja.

Sorodna novica "Zlato! Zlato!" - Kako je klondiška zlata mrzlica burila duhove in ubijala duše

Krvavi Harlan. Bloody Harlan. Ime izvira iz skoraj sto let dolgih in občasno nasilnih konfrontacij med rudarskimi družbami in rudarskimi sindikati.

A, kot pravi zgodovinarka Rosemary Feurer z univerze v severnem Illinoisu, se "krvavi" del ne nanaša zgolj na nasilje ob protestih, ampak na visok smrtni davek rudarstva zaradi rudarskih nesreč in pljučnih obolenj. "Davek je višji kot v večini vojn," je povedala za Ohio Valley Resource.

Rudarstvo je bilo v tem koncu Apalačev tisto, ki je dolga leta hranilo družine. Tako ali drugače je bilo za mnoge rudarjenje tudi njihova smrt. Če ne v rudnikih, pa za obolenji dihal. Če ne zaradi "črnih pljuč", kot je ljudski izraz za pnevmokoniozo, pa zaradi nasilja.

"Kjer sonce vzide okoli desete zjutraj in zaide okoli treh popoldne, in si napolniš skodelico s katerim koli grenkim zvarkom, že piješ in preživiš svoje življenje s kopanjem premoga z dna svojega groba," poje Scott, ki prihaja sam iz družine rudarjev.

Harlan je bil in v veliki meri ostaja divji zahod. Le da je vrzel, ki jo je za seboj pustilo umirajoče rudarstvo, zapolnil kriminal.

Industrializacija ZDA na plečih rudarjev

V času industrializacije ZDA je s premogom bogato okrožje igralo veliko vlogo. Tamkajšnja hribovita pobočja so še danes prevrtana z jaški in predori, tamkajšnja pokopališča pa polna nagrobnikov prezgodaj umrlih rudarjev. Delo v rudnikih je bilo nevarno in mukotrpno, nekaj, kar je kot zlovešča senca viselo nad okrožjem, hkrati pa je preraslo v neločljiv del tamkajšnjih prebivalcev, skupaj z včasih bridko, včasih radostno bluegrass glasbo, vgravirano v DNK Harlančanov.

Sorodna novica Kennecott: Od največje rudarske družbe na svetu do mesta duhov

Sto let je celotno gospodarstvo Harlana in ostalih okrožij v vzhodnem Kentuckyju slonelo na rudarstvu. Prva pošiljka premoga je Harlan z vlakom zapustila leta 1911, po tem pa je proizvodnja premoga doživela pravi razcvet. Industrijski mogotci, kot je bil Henry Ford, so naglo začeli stegovati svoje lovke po žilah metalurškega premoga, visoko kakovostnega minerala, ki se uporablja za proizvodnjo koksa.

Z rudniki so vzniknila tudi rudarska mesta, število prebivalcev se je v manj kot 40 letih povečalo za osemkrat, s tem pa tudi trenja.

Krvavi Harlan

Ker je bilo rudarstvo težek posel, so se delavci skušali organizirati in povezati v sindikat, čemur pa so se rudarske družbe upirale z vsemi štirimi. Rudarje, za katere se je izvedelo, da so člani sindikata, so odpustili in deložirali iz domov v lasti podjetij.

V znak solidarnosti se je večina njihovih rudarskih kolegov odločila stavkati, kar je privedlo do nasilnih spopadov med stavkajočimi, stavkokazi, varnostnimi silami rudarskih družb in policije, ki so kulminirali v "vojni okrožja Harlan" v 30. letih, pri čemer so na eni strani stali rudarji, ki so zahtevali boljše pogoje dela in višje plače, ter sindikati, na drugi pa velike rudarske družbe in organi pregona, vključno z nacionalno gardo na neki točki.

Spopadi, stavke, usmrtitve in nastavljanje bomb so trajali skoraj deset let, do leta 1939. Ko se je prelivanje krvi nazadnje le končalo, je bilo ubitih nedoločljivo število rudarjev, šerifovih namestnikov in predstavnikov rudarskih družb, sedemkrat so morali v okrožje vpoklicati zvezno vojsko, okrožje pa je dobilo vzdevek "Krvavi Harlan".

A se je iz vsega skupaj izcimilo tudi nekaj dobrega – rudarji so dobili svoj sindikat, folk pevci (predvsem pevci bluegrassa, po katerem je Kentucky znan) pa obilico materiala za danes ponarodele pesmi.

Začetek konca

Ko je premogovna industrija konec 50. let počasi začela propadati, je to mnoge bolelo bolj kot dogodki Krvavega Harlana in bolj kot vsakodnevna negotovost rudarjev in njihovih družin ob spuščanju v globoke, temne jaške. Delovnih mest je bilo vse manj, v zadnjem desetletju je na desetine rudarskih družb razglasilo stečaj, število prebivalcev Harlana pa je v nadaljnjih 60 letih z 71.000 padlo na vsega 28.000.

V 70. letih je znova prišlo do nasilnih protestov rudarjev, kar je odlično in pretresljivo prikazal z oskarjem nagrajeni dokumentarni film Okrožje County, ZDA (Harlan County, USA; 1976), nazadnje pa so stiske harlanskih rudarjev prišle znova na nacionalne naslovnice leta 2019, ko so rudarji več kot teden dni blokirali vlak, poln rude, da bi prisilili bankrotirano rudarsko družbo Blackjewel k izplačilu plač. Podporo jim je takrat izrazil tudi predsedniški kandidat demokratov Bernie Sanders.

Okrožje brez prihodnosti

Rudarjev je danes le še peščica, pa še ti se zavedajo, da bodo z njimi umrle generacije in generacije tistih, ki so na tem hribovitem območju kopali rudo.

Nekdanje rudarsko središče je le še bleda senca sebe, z zapuščenimi, na pol porušenimi hišami, rudarsko opremo, ki počasi rjavi na pobočjih in eno najrevnejših okrožij v ZDA z eno najvišjih stopenj brezposelnosti, kjer se kar polovica prebivalstva za preživetje zanaša na socialno podporo in subvencionirano prehrano.

Število mlajših od 35 let se je do leta 1980 prepolovilo, ker ne le, da v Harlanu ne vidijo prihodnosti v rudarstvu, v Harlanu ne vidijo prihodnosti.

Dobro stoletje so življenje v Apalačih povečini določali in zaznamovali vzponi in padci premogovne industrije. Prebivalci so se navadili, da je vsakemu kriznemu obdobju sledilo novo obdobje razcveta. Do zdaj, ko se ta padec zdi drugačen, globlji, bolj dokončen.

Da se rudarstvo zaradi prepleta različnih razlogov – gospodarskih, okoljskih, političnih ‒ tokrat ne bo pobralo, je v svoji reportaži iz Harlana leta 2015 pisal tudi AP. "KAJ ZDAJ?" se sprašuje eden od grafitov v Cumberlandu, največjem mestu v okrožju, ki je nekoč kipelo od življenja – tudi zato, ker je to edino mesto, v katerem lahko v Harlanu, ki je t. i. "suha dežela", kjer je prodaja alkohola prepovedana, dobiš pijačo. Danes je skoraj mesto duhov.

Rešitev ‒ slovo

Za mnoge v Harlanu, okrožju, ki se je desetletja zanašalo na zgolj eno panogo, je odgovor na zgoraj postavljeno vprašanje ‒ slovo. Z zapiranjem rudnikov so se jim možnosti drastično zmanjšale, zato ne vidijo druge rešitve kot selitev.

"V svojem srcu čutim, da za Harlan ni več upanja. Ni upanja za naše otroke, če ostanemo tu. In sovražim to," je takrat za AP s solzami v očeh povedala Madonna Sizemore, žena Scottieja Sizemora, pripadnika četrte generacije rudarjev, ki bo, kot kaže, zadnja.

A ne zato, ker bi v Harlanu podzemna bogastva skopnela. Ameriški urad za energijo (EIA) ocenjuje, da bi se dalo v Kentuckyju izkopati še okoli 30 milijard ton premoga, kar je več kot dvakrat toliko, kot so ga nakopali od konca 18. stoletja dalje.

A rudarjenje ima visoko ceno – tako finančno kot okoljsko, prav regulacije na tem področju, ki so se v času administracije Baracka Obame še zaostrile, pa so močno ohromile rudarsko industrijo, že tako zdesetkano zaradi ugodnosti zemeljskega plina.

V zgolj petih letih se je število rudarskih zaposlitev v vzhodnem Kentuckyju prepolovilo, po podatkih apalaške regionalne komisije (ARC) pa je proizvodnja premoga v primerjavi z vsemi drugimi premogovnimi regijami po ZDA zaradi geomorfoloških specifik najbolj drastično upadla prav v osrednjih Apalačih.

Jalove obljube "mesije" Trumpa

Mnogi v Kentuckyju so takrat demokratskega predsednika obtožili, da vodi "vojno proti premogu", in ni naključje, da so mnogi v Harlanu v Donaldu Trumpu videli svojega rešitelja.

Republikanski predsednik, desničarski populist, je nižji, razžaljeni in nad Washingtonom razočarani družbeni sloj snubil prav z obljubami, da bo premogovni industriji povrnil njen nekdanji sijaj – kljub kopici znakov, da to v Ameriki 21. stoletja preprosto ni izvedljivo.

Trump je na volitvah leta 2016 v Harlanu zmagal s 85 odstotki, celotna regija Apalačev pa se je že pred tem postopoma prevesila na republikansko stran ‒ v prvi vrsti zaradi energetske politike.

"Tukajšnje ljudi so vsi pustili na cedilu. Ko so morali izbirati med Hillary Clinton, ki se je zdela kot nadaljevanje Obamovega predsednikovanja, za katero se je večini zdelo, da jim ni izboljšalo položaja, in nekim nezaslišanim tipom, očrnjenim s škandali, a ki vsaj priznava trpljenje tukajšnjih ljudi in obljublja vrnitev premoga, je bila odločitev jasna. Ta tip," je v reportaži za Deutsche Welle leta 2018 povedal Geoff Marietta, ki se je v Harlan priselil iz Minnesote.

Jeza, revščina in omamljanje

Sorodna novica TV SLO necenzurirano: Deadwood

Jeza, uperjena v Washington in oblasti, v Harlanu vre že dolgo. Če ne drugega, zahtevajo kompenzacije za ceno, ki so jo nosili pri "zagotavljanju poceni delovne sile, ki je zgradila moderno ameriško gospodarstvo", kot je to ubesedil Jason Bailey, direktor Centra za gospodarske politike Kentuckyja. "Ta regija je to ceno plačala v onesnaženi vodi in izčrpani zemlji in bolezni črnih pljuč, polomljenih hrbtenicah, razritih cestah, razstreljenih hribih. Da, mislim, da so nam dolžni."

Jeza, globoka jeza, ki prežema Harlančane, je nov premog Harlana. Motor, ki poganja regijo, kot je v retrospektivni analizi serije Justified leta 2019 zapisala Lisa Levy v Crime Reads. MAGA (Trumpov slogan Make America Great Again) čepice in t. i. zapostavljeni revni belec, ki se po uteho obrne k Trumpu in/ali protibolečinskim tabletam.

In v obubožanem okrožju, kjer je možnosti za delo bore malo, je logično, da so vrzel zapolnile kriminalne dejavnosti s poudarkom prav na razvejanem mamilarskem poslu. Opioidna epidemija, ki pustoši po ZDA že leta, je še posebej izrazita v Harlanu.

Po podatkih nedavne raziskave ARC-ja je stopnja smrtnosti zaradi prevelikega odmerka mamil s 54 smrtmi na 100.000 prebivalcev v Harlanu več kot dvakrat višja od nacionalnega povprečja. Tudi sicer je povprečna življenjska doba precej nižja od ameriškega povprečja – za moške osem let, za ženske pa sedem pod povprečjem, kaže raziskava univerze v Washingtonu.

To Harlan, kjer imajo prebivalci poleg odvisnosti od zdravil na recept kronične težave še s čezmerno težo, sladkorno boleznijo, kajenjem in srčnimi obolenji, uvršča na 3.139. mesto po pričakovani življenjski dobi od 3.143 okrožij v ZDA.

Harlan in nesreča sta vedno hodila z roko v roki.