Onkologi opominjajo, da se ob epidemiji covida-19 ne sme pozabiti na epidemijo raka. Foto: BoBo
Onkologi opominjajo, da se ob epidemiji covida-19 ne sme pozabiti na epidemijo raka. Foto: BoBo

Vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Sloveniji Aiga Rurane je v uvodnem nagovoru na konferenci pred svetovnim dnevom boja proti raku pojasnila, da so kronične nenalezljive bolezni, kot so rak, srčne bolezni, kap in sladkorna bolezen, vzrok za skoraj 70 odstotkov vseh smrti po celem svetu. Za porast tovrstnih bolezni obstajajo štirje ključni dejavniki tveganja: uživanje tobačnih izdelkov, premalo fizične dejavnosti, uporaba alkohola in nezdrava prehrana.

Moderatorka konference Bogi Pretnar je glede raka v Sloveniji opozorila, da položaj ni rožnat. Vsako leto imamo v Sloveniji 15.000 primerov raka, vsako leto pa zaradi raka umre okoli 6000 ljudi. Nacionalni koordinator Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) Branko Zakotnik z Onkološkega inštituta v Ljubljani je pri tem izpostavil, da je v Sloveniji raka nekoliko več pri moških kot pri ženskah. Spremljamo tudi rast incidence raka zaradi staranja prebivalstva. Prvi cilj DPOR-ja je tako upočasniti povečanje te incidence. Pri tem so že zaznali pozitivne premike, saj se je po letu 2011 trend starostno standardizirane incidence raka pri moških obrnil navzdol.

Najpogostejše oblike povezane z nezdravim življenjskim slogom

Neža Polh iz Slovenske zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo je pojasnila, da je 27 odstotkov vseh rakavih obolenj po celem svetu povezanih z uporabo tobaka in alkohola. Na področju kajenja v Sloveniji pa so se v zadnjih letih zgodili pozitivni, a tudi negativni premiki. Število moških, ki kadijo, je upadlo, a je po drugi strani naraslo število kadilk. Tako je leta 2016 prvič v Sloveniji za rakom na pljučih umrlo več žensk kot moških, je opozoril Branko Zakotnik. Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so najpogostejše oblike raka v Sloveniji (rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke in prostate) povezane z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač, opozarja spletna stran slovenskega registra raka.

"Delež kadilcev v Evropi želimo z današnjih 25 do leta 2040 znižati na pet odstotkov. Enako velja za škodljivo uživanje alkohola, ki ga želimo do leta 2025 zmanjšati na deset odstotkov," je ob svetovnem dnevu boja proti raku napovedal podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas. Foto: BoBo

Nadzor nad tobakom je tako učinkovit primer preventive pred rakavimi obolenji, je ocenil Dušan Jošar iz Stalnega predstavništva RS-ja pri EU-ju. Nadzor je mogoč tako s protikadilsko politiko kot tudi z davkom na tobak. Evropska komisija je v sredo predstavila nov načrt za boj proti raku, ki se osredotoča na krepitev preventivnih ukrepov, tudi na omejevanje uporabe tobaka in alkohola. Prizadevanja, za katera namenja EU štiri milijarde evrov, potekajo v senci velike zaskrbljenosti zaradi vpliva covida-19 na vse stopnje procesa spoprijemanja z rakom. Evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides je dejala, da jo to zelo skrbi, saj imajo informacije, da je pandemija bistveno vplivala na vse stopnje procesa spopadanja z rakom. Povzročila je motnje pri zdravljenju ter negativno vplivala na kakovost diagnosticiranja in dostop do rehabilitacije.

V EU-ju so lani z rakom diagnosticirali 2,7 milijona ljudi, bitko z njim pa je izgubilo dodatnih 1,3 milijona ljudi. Brez odločnih ukrepov naj bi se število primerov raka do leta 2035 povečalo za skoraj četrtino, s čimer bi to postal glavni vzrok smrti v EU-ju. Ocenjujejo, da gospodarski vpliv raka v Evropi presega 100 milijard evrov letno.

Med drugim valom uspešnejši pri odkrivanju raka

Manj kontrolnih pregledov, upad novih diagnoz

Da je epidemija covida-19 dodaten izziv, opozarjajo tudi slovenske onkološke medicinske sestre. "Delamo v daljših delavnikih, v popolni osebni varovalni opremi, kar zaposlene še dodatno izčrpava in zanje povzroča dodaten stres. Prav tako potrebujejo dodatna pojasnila tudi bolniki, ki so zaradi številnih sprememb in prilagajanj velikokrat prestrašeni in zmedeni. Delo v takšnih razmerah niti slučajno ni enostavno," so ob svetovnem dnevu sporočili iz Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije. Opozorili so še, da je bolj kot kdaj koli prej treba vlagati v zdravstveno nego bolnikov z rakom.

Med prvim valom epidemije covida-19 so se za nekaj časa ustavili preventivni, presejalni programi (DORA, ZORA in SVIT) za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb. Poleg tega se tudi bolniki niso odločali za obisk zdravnika zaradi slabe dostopnosti in strahu pred okužbo. Foto: BoBo
Med prvim valom epidemije covida-19 so se za nekaj časa ustavili preventivni, presejalni programi (DORA, ZORA in SVIT) za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb. Poleg tega se tudi bolniki niso odločali za obisk zdravnika zaradi slabe dostopnosti in strahu pred okužbo. Foto: BoBo

Na Onkološkem inštitutu in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so v spomladanskem delu epidemije covida-19 zaznali padec bolnikov z rakom v bolnišnici, padlo pa je tudi število na novo postavljenih diagnoz. Aprila je bil padec 30-odstoten, izdanih pa je bilo tudi opazno manj napotnic tako za prvi kot tudi za kontrolni pregled.

Število novih obravnav se je začelo povečevati maja. Junija je nato doseglo raven iz leta 2019, avgusta in septembra pa so obravnavali več novih bolnikov kot leto prej, so sporočili z ljubljanskega onkološkega inštituta. Kot so navedli, je drugi val epidemije manj vplival na število novih primerov bolnikov z rakom. Novembra in decembra lani so tako zaznali približno deset odstotkov manj novih onkoloških diagnoz, medtem ko niso zaznali upada napotitev na preglede. Tretjino rakavih obolenj bi po mnenju strokovnjakov lahko preprečili z zdravim prehranjevanjem, redno telesno dejavnostjo, vzdrževanjem primerne telesne teže ter udeležbo v presejalnih programih.

V Sloveniji za rakom vsako leto zboli 15.000 ljudi
Zdravje: rak prostate