Slovenija pripravlja razvojni načrt za črpanje petih evropskih milijard. Foto: Shutterstock
Slovenija pripravlja razvojni načrt za črpanje petih evropskih milijard. Foto: Shutterstock

V studiu Odmevov je gostoval ekonomist Peter Wostner, ki je skupaj z ekonomistom Mojmirjem Mrakom pripravil zelo odmevno študijo o načrtu za okrevanje. Z njim se je pogovarjala voditeljica Tanja Starič.

V študiji opozarjata, da ne gre samo za učinkovito porabo denarja, ampak za razvojno preobrazbo Slovenije. Kaj to pomeni? Bomo začrtali razvoj Slovenije za 10 let vnaprej?
Natančno tako. Kaj se bomo odločili, kako porabiti evropska sredstva. To bo naša razvojna strategija za to desetletje, zato je tako pomembno, da se pametno odločimo in gremo v pametno smer. To pa ne pomeni, kot se trenutno zdi, da je vprašanje levo ali desno. Po najinem mnenju je to predvsem vprašanje, ali gremo naprej v 21. stoletje ali se bomo bolj ukvarjali z investicijami in vprašanji 20. stoletja. To je ključno za našo prihodnost.

V študiji svarita pred lahkotnostjo dodeljevanja denarja po načelu, kdor prvi pride. Kaj bi moralo biti ključno merilo po vajinem mnenju?
Izhajati bi morali iz tega, kaj so ključni izzivi in priložnosti tega trenutka. V naslednjih petih letih, o tem govori vsa literatura, vsi podjetniki, tako v tujini globalno kot v Sloveniji, tako leve kot desne provenience, bodo povedali, da je ključna zgodba prehod v četrto industrijsko revolucijo. Tukaj se bodo karte delile na novo. Na novo se bo odločalo o tem, kdo bo na svetu proizvajal kaj in posledično kakšen bo njegov standard. Če mi ta vlak zamudimo – in zamujati smo ga že začeli, in sicer zaradi prepočasne dinamike sprememb in reform. Še posebej zaradi nizkih vlaganj, to sva želela posebej izpostaviti. V odločanju bi morali iz tega izhajati, tudi če je to težko. Namreč, ta vlaganja ne dajo rezultatov z danes na jutri in niso vidna na volitvah čez eno leto. To je treba imeti pred očmi.

Gost Odmevov je bil ekonomist Peter Wostner. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Gost Odmevov je bil ekonomist Peter Wostner. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Če zelo poenostavimo, če nekdo zgradi cesto, krožišče, je to lahko adut na prihodnjih volitvah. Vi pa predlagate vlaganje v človeške vire?
Pri človeških virih smo v zadnjem obdobju imeli eno neprijetno izkušnjo. Pri človeških virih se bodo vlaganja v vsakem primeru povečala, a tukaj bo bolj vprašanje kaj, v katere kompetence, v katera znanja bomo vlagali, da bomo pripravljeni na četrto industrijsko revolucijo. Torej, pri človeških virih ne gre toliko za vprašanje obsega vlaganj, ker so bolj ali manj vsi scenariji enaki, do bistvene razlike pride pri lovljenju pravega ravnovesja. To bi rad posebej poudaril, tukaj ne gre za vprašanje, ali infrastruktura ali kaj drugega …

Se pravi, ali beton ali znanje …
Oboje je potrebno. Tukaj je samo vprašanje pravilnega, smiselnega in v prihodnost usmerjenega ravnovesja. Najina ocena je bila, da bi morali pametna vlaganja, digitalizacijo, prehod v krožno gospodarstvo, modernizacijo gospodarstva in družbe pospešiti, povečati z 32 na 44 odstotkov. Na podlagi dokumentov, ki so na razpolago, vemo, nekateri ključni so interni, a vlada je objavila finančno tabelo za načrt za okrevanje in obnovo, pa tudi osnutek partnerskega sporazuma. Iz tega je mogoče videti, da se bo po načrtih vlade ta delež celo zmanjšal, ne pa povečal. To je tisto, kar naju skrbi. Če hočemo zmanjšati naš obstoječi zaostanek, za bolj dinamičnimi, da ne rečem vodilnimi državami, to bi moral biti naš cilj. Vedno se primerjamo s povprečnimi, to ni v redu. V tej bitki bodo zmagali samo tisti, ki bodo prvi. To bi moral biti naš cilj, če bi hoteli to narediti, potem moramo vlaganja pri raziskavah in razvoju povečati za 180 milijonov letno. Ob tem bodo te druge države sredstva tudi namenila v to smer, zato se bodo škarje, če se ne odločimo pametno, še toliko bolj razprle.

Pravite, nismo pripravljeni na spremembe, ne vidimo dovolj daleč. Kakšne spremembe pa bo prinesla epidemija? Vse bo šlo hitreje …
O tem že vlada konsenz, še posebej ko gre za digitalizacijo, avtomatizacijo, uvajanje robotov, a tudi ko gre za druge spremembe, kot je delo na daljavo itd. Mi se o digitalizaciji radi pogovarjamo, kot da je to nekaj, kar je vprašanje prihodnosti. Digitalizacija je že vprašanje sedanjosti, vse, kar se dogaja v podjetjih, šolah, kateri koli sferi, je že digitalno. Konec koncev tale studio je digitalen. Preveč se ukvarjamo s tem, ali gremo v to zgodbo, ker to sploh ni vprašanje, vprašanje je, ali bomo šli na način, da bomo nekaj od tega imeli ali ne. Vaš komentar, da nismo pripravljeni na spremembe. Položaj v tem trenutku je presenetljivo dober, podjetniški sektor, še posebej velika podjetja, so veliko vlagala v robotizacijo, po deležu podjetij, ki so robotizirana, smo celo med vodilnimi v Evropi. Lepo pa se vidi, kako smo koronakrizo premalo izkoristili za prestrukturiranje še posebej segmenta srednjih in majhnih podjetij. Velike pa je treba spodbuditi k poglobljeni digitalni preobrazbi.

Ko govorite o boljšem sodelovanju, še eno vprašanje. Nemčija ima svoj načrt objavljen na spletu, pri nas pa je dokument še vedno strogo zaupen. Videli so ga partnerji, opozicija, javnost pa ne. Se vam zdi smiselno, da bi to debato odprli?
Absolutno. Mislim, da bi bilo to nujno. Ne gre za strategijo vlade, pač pa za strategijo države za to desetletje. Podjetja so poslovne načrte za letos že sprejela, če želimo, da bodo ta sredstva vplivala v pozitivnem smislu na njihovo poslovanje in delovanje, jih morajo vključiti. Se pravi, gre za pričakovanje, da bodo vlade bolj odprto in z roko v roki sodelovale, ne samo z gospodarstvom, pač pa tudi z drugimi deležniki. Imamo dobre nastavke, če tako rečem, strategijo pametne specializacije, samo upam in v tem duhu sva z dr. Mrakom tudi napisala ta članek. Stopimo skupaj, dajmo to izkoristit. Če tega ne storimo, potem bi lahko prišli precej bolj temni oblaki, tega pa si nihče ne želi.

Kakšen načrt za okrevanje potrebuje Slovenija?