Lani se je v peklenski vročini pri 40 stopinjah v senci ravno v Toskani 1. avgusta nadaljevala pokoronska sezona svetovne serije. Pandemija še ohranja omejitve – drugič zaporedoma brez gledalcev in navijačev, ki so se v 15 letih tako zaljubili v makadamski spektakel cest vinske pokrajine Chianti, zaradi česar ni dvoma, katera enodnevna dirka je ob petih klasičnih kolesarskih spomenikih najpomembnejša v cestni kolesarski sezoni.

Pogačar in Mohorič v širšem krogu favoritov
A zadnje dni se je gledala predvsem vremenska napoved - navijači in tekmovalci, ki imajo raje blato kot prah, navijajo za dež. Za petek je napovedano izmenjavanje dežja in sonca ter 4 mm padavin, kar naj bi spralo prah in za sončno soboto prihranilo nekaj luž.

Blatni prizori iz leta 2018, ko je slavil Tiesj Benoot ali pa iz 7. etape Gira 2010, ko je Cadel Evans unovčil znanje iz gorskega kolesarstva, naj se tako ne bi popolnoma ponovili. Zato pa bo tokrat pomemben dejavnik veter: na določenih odsekih v prsi ali s strani, na drugih pa od zadaj, kar bo voda na mlin napadalcev.

Najboljši izid: 4. mesto Kocjana iz 2011
Na Strade Bianche 2021 bo štartalo pet od sedmih Slovencev svetovne serije, pri čemer bosta šla zmagovalec uvodne dirke svetovne serije Tadej Pogačar in Matej Mohorič na štart kot kandidata za vrh, saj sta sokapetana ekip UAE Emirates in Bahrain Victorious in sta bila lani v peklenski pripeki 13. in 19., predlani Pogačar ob debiju 30., leta 2018 v blatu pa Mohorič 11. Jan Polanc bo zvesti Pogačarjev pomočnik, medtem ko bo Mohorič računal na podporo dveh rojakov Jana Tratnika in Domna Novaka. Najboljši slovenski dosežek sega v leto 2011, ko je bil Jure Kocjan četrti.

Dirka za kolesarje, ki zabavajo
Zasedba na 15. izvedbi Belih cest je izredno močna. Na vrh meri na štartu sezone razgirani Bauke Mollema (Trek Segafredo), znova bo noge pretegnil Egan Bernal, pri čemer bo močan adut Ineosa mladi Britanec Tom Pidcock, zadnji korak k zmagi si želi Jakob Fuglsang (Astana). Potem je tu par nekdanjih zmagovalcev Michal Kwiatkowski (Ineos Grenadiers) in Zdenek Štybar (Deceuninck QuickStep), ki vedno končata med najboljšimi.

Zadnja dva prvaka Alaphilippe in van Aert
Ravno zadnja dva prvaka Belih cest sta med najbolj izpostavljenimi favoriti. Svetovni prvak Julian Alaphilippe je prav vsak dan dirkanja v novi sezoni skrbel za šov, pri čemer je z napadi znal omogočiti zmage supermočni ekipi Deceuninck Quickstep. Pri Belgijcih je v postavi tudi Joao Almeida, tretji z Dirke po Emiratih.

"Od začetka sezone kažem mavrični dres. Še vedno nisem zmagal, a sem vesel, kako dirkam, tako kot sem, ko sem šel po ta dres," je Francoz napovedal nov šov, potem ko ga je lani iztirila serija predrtih gum.

Strade Bianche so dirka Wouta van Aerta – tukaj je pred tremi leti prvič na cesti opozoril nase, po dveh tretjih mestih pa mu lani na zadnjem makadamskem odseku ni bil nihče kos. A belgijski zvezdnik Jumba Visme zdaj v Sieni šele začenja cestno sezono.

Vse oči uprte v Van der Poela
Zaradi tega bo na štartu z bremenom prvega favorita njegov večni tekmec Mathieu van der Poel. Nizozemec je dobil že prvo cestno dirko sezone (1. etapo Po Emiratih), v nedeljo je na Kuurne-Bruselj-Kuurne uprizoril 80-kilometrski skok za trening, med tednom na Le Samynu pa z zlomljenim krmilom poskrbel za zmagoviti lead-out Timu Merlierju (Alpecin Fenix). A lani je bil MdvP ob istih najvišjih pričakovanjih 15., dve mesti za Pogačarjem.

"Alaphilippe in Van der Poel sta zagotovo fanta, na katera moram paziti z enim očesom, a je tu tudi veliko več drugih močnih kolesarjev kot jih je bilo na uvodnem koncu tedna v Belgiji. Imamo kar nekaj klančarjev, kot sta Fuglsang in Pogačar, tudi Bernal. To kaže, kako pomembna je ta dirka," je branilec naslova Wout van Aert poudaril po četrtkovem treningu na belem makadamu.

Spomenik fenomena dirkanja po makadamu
Strade Bianche oz. Bele ceste so elitna dirka, ki je povezana s sodobnim kolesarskim fenomenom. Ne, to niso električna kolesa, temveč selitev h koreninam – vožnja po makadamu, in to v jedru italijanskega ter svetovnega kolesarstva – Toskani z njeno očarljivo pokrajino, kjer se ameriškemu gravlu reče sterrato.

Kolesarje čaka 184 km v Sieni in okoli nje, kjer se začne dirka in konča v osupljivi srednjeveški kulici trga Piazza del Campo, kjer pa tudi letos ne bo mrgolelo gledalcev. Dirka cestnih profesionalcev na makadamu se je rodila komajda leta 2007 kot spremljevalka takrat ob desetletnici odbite rekreativne L'Eroice. Prvič se je res še dirkalo jeseni, a nato je organizator Gira podjetje RCS Sport hitro ugotovil, da si spektakularna dirka z izjemnim potencialom zasluži spomladanski termin, ko je vse v znamenju klasik.

Najbolj južna severnjaška klasika, kot se glasi uradno geslo dirke, je leta 2013 pridobilo še zdajšnje in hitro ikonično ime, in je v 14 letih prinesla takšne dirke in razplete ter zmagovalce (Fabian Cancellara je slavil kar trikrat, Michal Kwiatkowski dvakrat), da so sami kolesarji začeli razglašati Strade Bianche za šesti spomenik.

63 km makadama na 11 odsekih
Glavna posebnost trase je 11 makadamskih odsekov (po italijansko sterrato) v skupni dolžini 63 km. Prvi pride na vrsto že po le 17 km, najdaljši makadam (Lucignano d'Asso) pa je dolg 11,9 km. Dirka se razredči na posamezne skupine običajno na dobri polovici na 7. odseku makadama San Martino in Grania (9,5 km) in zlasti osmem odseku Monte Sante Maria (11,5 km–Cancallarin odsek), kjer gre večinoma navkreber, pri čemer ne manjka strmih klančin. Sledi najkrajiši, komaj 800 metrski odsek Monteaperti, kjer pa gre za zid z do 18-odstotki!

Če ne odloči makadam, je tukaj vzpon v sami Sieni
Odločilni napadi so prihranjeni za zadnji, 11., odsek Le Tolfe (1,1 km - najprej strm spust, nato pa še strmejši vzpon vse do 16 odstotkov) le 12 km pred ciljem, kjer se je lani tekmecev znebil Van Aert. Za konec sama Siena prinaša zaključno rampo za odločitev mož na moža: ostri tehnični zavoji in via Santa Caterina z do 16-odstotnim naklonom le 500 m pred ciljem. Štart v soboto ob 11.40, najboljši v cilju pa okoli 16.30, gre pa sicer za elitno dirko z najkrajšim TV-prenosom.

Zato ne čudi, da se veliko kolesarskih navdušencev v soboto odpravlja na lov za domačimi makadamskimi cestami, doma pa bodo ravno za zaključek, kjer bi se lahko povsem v ospredju videlo tudi kakšnega Slovenca.