Ugotavljajo, da so ženske, naj bodo političarke, književnice, novinarke, strokovnjakinje ali sicer javne osebnosti, večkrat kot moški tarča kampanj z blatenjem in zasmehovanjem, javnim ponižanjem in verbalnim ustrahovanjem, celo sodnih postopkov, ki načrtno finančno izčrpavajo tožene z namenom ustrahovanja in utišanja. Foto: Reuters
Ugotavljajo, da so ženske, naj bodo političarke, književnice, novinarke, strokovnjakinje ali sicer javne osebnosti, večkrat kot moški tarča kampanj z blatenjem in zasmehovanjem, javnim ponižanjem in verbalnim ustrahovanjem, celo sodnih postopkov, ki načrtno finančno izčrpavajo tožene z namenom ustrahovanja in utišanja. Foto: Reuters

Kot so zapisali v izjavi za javnost, člani in članice Slovenskega centra PEN in njegovega ženskega odbora Mira v pandemičnem letu opažajo vrsto pojavov, ki napadajo, omejujejo pravice, zasmehujejo in cenzurirajo delovanje žensk ter književnic.

Vdori v stanovanja, sumljive pošiljke in tožbe
Opozorili so na naraščajoče nasilje v družini, med katerim so žrtve večinoma ženske in otroci. V zadnjem času se pojavljajo tudi glasne zahteve po spremembi ustavne pravice žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Predvsem ženske, ki izražajo svoje mnenje javno, so pogosto ustrahovane, naj bo z neposrednim vdorom v njihova bivališča, s sumljivimi poštnimi pošiljkami ali poškodovanjem njihove lastnine.

Hkrati ugotavljajo, da so ženske, naj bodo političarke, književnice, novinarke, strokovnjakinje ali sicer javne osebnosti, večkrat kot moški tarča kampanj z blatenjem in zasmehovanjem, javnim ponižanjem in verbalnim ustrahovanjem, celo sodnih postopkov, ki načrtno finančno izčrpavajo tožene z namenom ustrahovanja in utišanja.

Soboda govora
Prepoved zbiranja in združevanja v okviru ukrepov za zajezitev epidemije po njihovih besedah zmanjšujejo možnosti, da bi se ženske in moški, ki si želijo vključujoče prihodnosti, temu javno postavili po robu. Zaradi pritiskov na Slovensko tiskovno agencijo (STA), javne medije in vladne predstavnike ministrstev, da ne smejo neposredno ter samostojno komunicirati z mediji, javno in medijsko življenje omejujeta cenzura ter samocenzura, s čimer je ogrožena temeljna pravica demokracije – svoboda govora, so zapisali.

V času, ko živimo v strahu pred zahrbtno boleznijo in smo priča umiranju starostnikov zaradi covida-19 in z njim, je še bolj pomembno, da se oprimemo civilizacijskih norm, ki smo jih uzakonili v treh desetletjih od osamosvojitve Slovenije, so zapisali v PEN-u. Foto: EPA
V času, ko živimo v strahu pred zahrbtno boleznijo in smo priča umiranju starostnikov zaradi covida-19 in z njim, je še bolj pomembno, da se oprimemo civilizacijskih norm, ki smo jih uzakonili v treh desetletjih od osamosvojitve Slovenije, so zapisali v PEN-u. Foto: EPA

Pozivi k spremembam
Zato na vlado, državni zbor in državljane naslavljajo osem zahtev za 8. marec. Pozivajo jih k čimprejšnjemu sprejetju novih zakonskih predlogov glede redefinicije kaznivega dejanja posilstva in k ščitenju pravic ter dolžnosti državljanov, ki izhajajo iz slovenske Ustave, vključno s 55. členom, ter zavrnitvi modela družbe, ki ženski ne omogoča svobodnega odločanja o rojstvu otrok.

Dejavnosti PEN-a

Slovenski PEN v počastitev 8. marca v ponedeljek vabi tudi na spletno branje književnic in književnikov, ki bo ob 17. uri potekalo prek Zooma. V ponedeljek, 15. marca, ob 17. uri pa je napovedan redni zbor članov in članic Slovenskega centra PEN, na njem bodo med drugim potrjevali poročila o delovanju odborov.

Pozivajo jih k zakonski omejitvi sovražnega govora na spletnih medijih in družbenih omrežjih, posebej kadar je usmerjen proti političnim nasprotnikom, drugačnim, prebežnikom, istospolnim ali ženskam in k temu, da javno obsodijo vsak sovražni govor, ne glede na njegov izvor, še posebej kadar je njegov cilj utišanje drugačnih mnenj ali kritika oblasti.

Poleg tega so jih pozvali, naj sprejmejo strategijo, kako zajeziti in omejiti lažnivo poročanje, namerne neresnice in ponarejanje dejstev.

Spodbujajo jih tudi, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da državljanke in književnice zaščitijo proti napadom na njihovo osebo, dom ter najbližje, da zavrnejo kampanje blatenja in zasmehovanja žensk ter drugačnih v vseh javnih medijih in nastopih, da javnim medijem omogočijo nemoteno delovanje in jih ne omejujejo v zasledovanju političnega vpliva in premoči ter da ob letošnjem dnevu žena dajo jasno sporočilo, da je Slovenija država enakopravnosti vseh, ki tu prebivajo, ne glede na spol, narodnost ali druge razlike.

"V času, ko živimo v strahu pred zahrbtno boleznijo in smo priča umiranju starostnikov zaradi covida-19 in z njim, je še bolj pomembno, da se oprimemo civilizacijskih norm, ki smo jih uzakonili v treh desetletjih od osamosvojitve Slovenije," so še zapisali.