Protagonist Jadran ob dedkovi smrti in sumu samomora začuti potrebo po temeljitejšem raziskovanju družinske zgodovine, po osmišljanju in prevrednotenju spominov ter lastne  sedanjosti. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
Protagonist Jadran ob dedkovi smrti in sumu samomora začuti potrebo po temeljitejšem raziskovanju družinske zgodovine, po osmišljanju in prevrednotenju spominov ter lastne sedanjosti. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan

Nekaterih stvari pač nikoli ne bo mogoče zagotovo vedeti, skrivnosti odhajajo skupaj z ljudmi, ki nas zapuščajo. A prebijanje skozi "splet naključij in usode" odpira vprašanje, koliko svojo usodo usmerjamo sami. Koliko smo žrtve, ne le višje sile, zgodovine ali političnih razmer, ampak svojih lastnih strahov, predsodkov, šibkosti, trme, ponosa, lastne slepote?

Darja Dominkuš

Na velikem odru SNG Drama Ljubljana bo danes ob 20.00 krstno uprizorjena dramatizacija romana Gorana Vojnovića Figa, ki jo podpisuje Simona Hamer. V romanu – in zdaj še v predstavi – se prepletajo številne teme, od razpada nekdanje skupne države, prek skrbi za bližnjega, do strahu pred ujetostjo, v ospredju pa je protagonist Jadran, ki ga "srečamo v življenjskem krču".

Pomoč maturantom
Ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor je v predstavitvenem videu predstave pojasnil, da so dramatizacijo s kresnikom nagrajenega Vojnovićevega romana na spored uvrstili, ker so pred leti že uprizorili njegov roman Jugoslavija, moja dežela in so si želeli z avtorjem naprej kreniti po "isti poti raziskave preteklosti", prav tako pa je Figa letos uvrščena v maturitetno čtivo: po koroni si v svoji sredi ponovno želijo tudi mladih gledalcev.

Dramaturginja Darja Dominkuš ugotavlja, da je roman Figa izjemno kompleksno delo z razvejano pripovedno strukturo: "Osrednji junak romana, 33-letni Jadran, v dneh po dedkovi smrti prepleta zgodbe nekaterih družinskih članov z razmišljanjem o sebi in o partnerski krizi, v kateri se je znašel. Časovni obseg romana je širok, obsega obdobje od 2. svetovne vojne pa do leta 2012."

Režiser priznava, da je predstavo pripravljal za oder in da ga ne veseli preveč, da je bila – vsaj začasno – prestavljena v
Režiser priznava, da je predstavo pripravljal za oder in da ga ne veseli preveč, da je bila – vsaj začasno – prestavljena v "virtualni" medij. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
Sorodna novica Goran Vojnović: "Nacionalizem je izum Evrope, a se Evropa še vedno ni naučila živeti z njim"

Vojnović je Figo napisal kot zgodbo o treh različnih generacijah, treh različnih ljubezenskih zgodbah. "Je zgodba, ki jo nekateri berejo zelo politično, kot zgodbo o razpadu države, o prihodu novih časov. O tem, kako različni časi vsak na svoj način vplivajo tudi na naše najintimnejše odnose." Po pogovorih z bralci je ugotovil, da v njej vsak najde nekaj drugega, zato meni, da bo tudi predstava pri vsakemu gledalcu odprla drugačen razmislek.

Zgodba cele generacije
Avtorica dramatizacije Simona Hamer je skušala v besedilu ujeti pravo ravnotežje med svetom v Jadranovi glavi in med tem, da imajo vsi drugi liki dovolj priložnosti, da zasijejo. Jadrana po njenih besedah v besedilu srečamo v življenjskem krču – glede na leta je v predtaktu neke krize srednjih let, ko začenja dvomiti o svojih spominih, o družinski anamnezi v določene vzorce in tudi o podedovani travmi. Izpostavila pa je še temo ljubezni, ki lahko bolj kot minevanje časa pomaga zaceliti res velike rane.

Predstava je neke vrste hibrid med filmsko in gledališko umetnostjo, za kar se je režiser odločil prav zaradi kompleksnosti romana. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
Predstava je neke vrste hibrid med filmsko in gledališko umetnostjo, za kar se je režiser odločil prav zaradi kompleksnosti romana. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan

Režijo podpisuje Luka Martin Škof, ki priznava, da ga je roman vznemiril, ker je glavna oseba predstavnik njegove generacije. "Jadran mi je na nek način pisan na kožo, z lahkoto se poistovetim z njegovimi eksistencialnimi problemi. To so leta, ko je čas, da človek na neki način odraste, da se na neki način vzpostavi. Še prej pa se mora srečati z bistvenimi vprašanji, kdo je, kaj si želi v življenju, kaj bi rad pustil za sabo in kako bi rad v prihodnosti zaživel."

Kompleks, ki ga pisatelj v romanu zelo dobro razvije, je po besedah Škofa ta, da vsakega posameznika sestavljajo zgodbe bližnjih in daljnih prednikov, kot pomembno sporočilo romana pa je prepoznal vztrajanje v zvezi v času, zaznamovanem s samouresničevanjem in samozadostnim individualizmom.

Pritegnila ga je tudi ideja, da je ljubezen lepa in hrati tudi težka, grda. "Težko je najti dramatiko in literaturo, ki bi tako iskreno, brez filozofije, postavila v ospredje čustveno navezanost. V besedilu pa se pojavljajo tudi pojmi, kot sta osamljenost in biti sam. Naj si dovolim še en citat, ki podčrtuje še en pomemben motiv v delu: Ni ti treba biti sam, da si osamljen."

Režiser Luka Martin Škof o liku Anje, ki jo igra Tina Vrbnjak:
Režiser Luka Martin Škof o liku Anje, ki jo igra Tina Vrbnjak: "Anja predstavlja Jadranovo zrcalo. Njena vloga je, da nastopi kot zrela, formirana oseba. Ima vlogo streznitvenega momenta, hkrati pa je res neke vrste strelovod in je tako kot vsi okoli Jadrana povezana v njegovo zgodbo zarote." Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan

Jadrana igra Benjamin Krnetić, ki ima z Vojnovićevimi deli posebno povezavo, saj je igral v filmu Čefurji, raus!, nastopil pa je tudi v predstavi Jugoslavija, moja dežela. Krnetić je menil, da je Figa Vojnovićev najbolj zaokrožen roman. Opomnil je, da se ena od tem, ki jih Jadran razčiščuje v glavi, konča z vprašanjem partnerki Anji, ki jo igra Tina Vrbnjak: "Kar koli že jaz sem, ali si me ti sposobna ljubiti takega, polnega jeze, polnega vprašanj?"

V predstavi igrajo tudi Pia Zemljič, Uroš Fürst in Janez Škof. Scenograf in avtor videoposnetka je Miha Knific, kostumografinja Urška Recer, oblikovalec svetlobe Metod Novak, za glasbo je poskrbel Ivan Mijačević.

Premiera predstave Figa v ljubljanski Drami