Kot je v uvodu v imenu predlagatelja izpostavil poslanec LMŠ-ja Jani Möderndorfer, se mora razprava o obvladovanju epidemije preseliti v parlament, ne pa na Brdo pri Kranju, kjer so se na pobudo predsednika republike Boruta Pahorja pred kratkim sešli predstavniki zdravstvene stroke in parlamentarnih strank.

Člani odbora sklepov, s katerimi bi vlado med drugim pozvali, da pripravi poročilo o sprejetih ukrepih in ga v enem mesecu predstavi državnemu zboru, niso podprli. V koalicijskih vrstah so bili ob tem kritični do predloga, naj ministrstvo za zdravje in vlada nadaljnje odločitve in ukrepe glede obvladovanja epidemije sprejemata ob širšem političnem dialogu v DZ-ju.

Kot je izpostavila poslanka SMC-ja Monika Gregorič, se ji zdi nenavadno, da sklic za današnjo sejo prihaja iz stranke, ki se ni udeležila sestanka na Brdu pri Kranju. Podobno kritiko je izpostavila tudi predsednica odbora in poslanka SDS-a Anja Bah Žibert.

Poslanka SDS-a Mojca Škrinjar pa je poudarila, da vlada redno obvešča javnost in DZ o svojih dejavnostih in zato ni razloga, da bi ji s sklepi nalagali dodatno delo. Poleg tega je ovrgla očitek, da so bile šole v Sloveniji zaprte najdlje, prav tako je po njenih besedah laž, da ni dovolj cepiva. Nakup cepiva namreč po njenih zagotovilih poteka po načrtih.

Poslanka NSi-ja Iva Dimic je poudarila, da strokovnjaki o aktualnih informacijah glede epidemije z javnostjo dnevno komunicirajo na vladnih novinarskih konferencah.

Poslanec Levice Primož Siter meni, da mora vlada ob napovedih tretjega epidemičnega vala zaupati stroki s področja javnega zdravja. Kot je dejal poslanec LMŠ-ja Robert Pavšič, se je vsaj na zunaj zdelo, da je bila stroka potisnjena na stran in da je odločitve sprejemala politika.

Poslanec SD-ja Matjaž Han se je med drugim spraševal, ali je res nujno, da je država razdeljena na regije, po katerih se nato glede na epidemiološko situacijo sproščajo ukrepi. Po mnenju poslanca SAB-a Andreja Rajha pa bi morali narediti analizo dogajanja v drugem valu, da v tretjem ne bi delali podobnih napak.

Krek: Ukrepi so bili načrtovani na podlagi strokovnih podatkov

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar, do pred kratkim strokovni direktor celjske bolnišnice, je spomnil, da je bila zelo kmalu po nastopu vlade oblikovana strokovna posvetovalna skupina s strokovnjaki z različnih področij, ki med drugim pripravljajo strokovne podlage za ukrepe in preverjajo njihovo utemeljenost na podlagi podatkov, informacij in izkušenj tudi tujih organizacij. Ob tem je Vindišar pojasnil, da je učinkovitost posameznega ukrepa zelo težko meriti.

Ukrepi so bili načrtovani zelo dobro in na podlagi strokovnih podatkov, je poudaril tudi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek. Kot je pojasnil, je strokovna posvetovalna skupina od vsega začetka dnevno virtualno sestankovala in iskala odgovore na številna vprašanja zdravstvenega in drugih ministrstev. Odločitev ustavnega sodišča, ki je določilo tedensko preverjanje posameznih ukrepov, pa je označil za grob poseg, ki je delo strokovne skupine izredno obremenjeval.

Pirnatova opozorila na škodljive posledice radikalnih ukrepov

Nekdanja direktorica NIJZ-ja Nina Pirnat, ki je inštitut vodila v času vlade Marjana Šarca in prvih primerov novega koronavirusa v Sloveniji, je, opirajoč se na izsledke študije vplivov in posledic ukrepov v več državah, opozorila na škodljive posledice preveč radikalnih ukrepov. Sicer se ji pa v tem trenutku zdi ključno, da se okrepi zaupanje v cepljenje.

Po mnenju direktorice Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Tjaše Žohar Čretnik je epidemija pokazala na pomen mikrobiologije, zato je po njenem mnenju treba jasno opredeliti, kakšno mrežo laboratorijev potrebujemo, da se bodo lahko odzivali na izredne dogodke. V zadnjem letu so v NLOZH-ju zelo povečali svoje kapacitete z novo opremo in izobraževanjem kadra, med drugim je izpostavila, da so v časih pred epidemijo opravili 3500 PCR-testov na leto.

V. d. dekana mariborske medicinske fakultete Iztok Takač je tudi v imenu dekana ljubljanskega kolega Igorja Švaba poslance pozval k zagotovitvi ustreznih pogojev, da bodo mladi zdravniki ostajali v Sloveniji. Opozoril je tudi, da je zdravstveni kader na terenu izredno izčrpan.