Demokratska administracija Joeja Bidna si je, kot poroča AP, več tednov prizadevala, da omenjeni posnetki ne bi pricurljali v javnost. Fotografije prikazujejo najstniške pribežnike, kako spijo na žimnicah v natrpanih prostorih, pokritih z alufolijo, ločenih v skupine s plastičnimi predelnimi stenami, de facto kletkami.

Sorodna novica Zloglasna agencija za priseljevanje, ki pa je s polno paro delovala tudi pod Obamo

Posnetke natrpanega centra za pribežnike v vladnem šotorskem mestu v Donni v Teksasu je v ponedeljek medijem posredoval demokratski kongresnik Henry Cuellar. Kot je ob tem dejal, naj bi bilo tam v enem šotoru pod ključem več kot 400 pribežnikov, čeprav ima en šotor kapaciteto le za 250 ljudi. Skupno naj bi jih bilo v Donni nastanjenih okoli tisoč.

Cuellar je bil zgrožen nad razmerami, ki so za otroke nevzdržne, in dejal, da je treba mladoletnike hitreje izročati v oskrbo ministrstva za zdravje in socialo. "Obmejni agentje delajo najbolje, kar lahko v danih okoliščinah, a niso opremljeni za skrb za otroke in potrebujejo pomoč administracije," je dejal kongresnik za Axios.

Trenutno ameriške oblasti v podobnih obmejnih centrih zadržujejo skupno več kot 15.000 otrok, kar naj bi bila rekordna številka, a Bidnova administracija vztrajno zavrača poimenovanje tega kot "krize". Se pa na vse pretege trudi preprečiti, da bi stanje ocenili zunanji opazovalci, izpostavlja AP.

Tako so denimo neprofitnim odvetnikom, ki izvajajo nadzore tovrstnih centrov, prepovedali vstop v obmejno šotorišče, kjer zadržujejo na tisoče otrok in najstnikov. Zvezne agencije zavračajo oz. ignorirajo prošnje medijev po dostopu do omenjenih centrov, obmejni agentje pa imajo po ukazu Bidnove administracije prepoved komuniciranja z mediji.

Dvojna merila?

Da gre pri vsem skupaj za precejšnjo mero dvojnih meril in demokratskega svetohlinstva, opozarja kar nekaj kritičnih komentatorjev, med drugim nekdanji tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer, ki je ta položaj zasedal pod republikanskim predsednikom Georgeem W. Bushem. "Če je videti kot kletka, deluje kot kletka in daje občutek kletke, bi jo morali imenovati kletka," je pikro tvitnil ob fotografijah natrpanega centra v Donni.

Še ostrejši je bil pisatelj in aktivist za pravice temnopoltih Shaun King. "Noro je videti, kako ljudi, ki so bili tako ogorčeni nad razmerami, v katerih so zadrževali otroke na meji pod Trumpom, zdaj pod Bidnom to preprosto ne zanima več," je zapisal na Twitterju King, ki se sicer ukvarja s temami rasnih krivic, množičnega zapiranja in zlorab pooblastil organov pregona.

Bidnovi podporniki mu odgovarjajo, da je predsednik na položaju komaj dva meseca in pol in da v tem času čudežev pač ni pričakovati, še zlasti v času reševanja obsežnejše krize s pandemijo covida-19 in prizadevanji čim hitrejšega in učinkovitega cepljenja Američanov.

Nekateri izpostavljajo tudi, da je Trumpova administracija ločevala otroke od staršev na meji, zato starše pridržanih otrok še kar iščejo, zato nimajo veliko možnosti, kam nastaniti otroke.

Kdo je imel strožjo politiko?

A tovrstna pojasnila apologetov Bidnove administracije ne zdržijo povsem. Politika ločevanja otrok od staršev nezakonitih prebežnikov na ameriško-mehiški meji, zaradi katere je bil Trump leta deležen ostrih kritik in je nazadnje sporno prakso tudi opustil, ni zrasla na Trumpovem zelniku, ampak se je prav po tiho oblikovala pod demokratskim predsednikom Barackom Obamo. Bidnov šef je bil torej tisti, ki je v resnici zgradil "kletke za otroke", pod Obamo pa je bilo tudi več deportacij nezakonitih pribežnikov kot pod Trumpom.

In fotografije prebežniških otrok v kletkah, ki so zakrožile leta 2018 in vzbudile toliko zgražanja, so bile dejansko posnete leta 2014, skratka pod Obamo. Je pa res, da je Obamova administracija ločevala otroke zgolj v določenih okoliščinah, ko se je denimo zdelo, da je otrokova varnost ogrožena, ali kadar je imel eden od staršev kriminalno preteklost. Ločevanje otrok brez razlik glede na okoliščine pa je postala rutina pod Trumpom med majem in junijem 2018.

A nekaj so konkretne številke, nekaj pa percepcije javnosti. V očeh te je bil Trump tisti, ki naj bi bil precej nepopustljivejši do nezakonitih priseljevanj. In z nastopom Bidna na mesto predsednika ZDA januarja letos se je migrantski val iz Južne in Srednje Amerike proti ZDA znova okrepil, verjetno prav s to (delno zmotno) domnevo, da so demokratske administracije do priseljencev neskončno velikodušnejše in bolj humane. Strmo se je v zadnjih mesecih povečalo tudi število otrok brez spremstva na meji.

Trump ošvrknil Bidna

Trump sam je na televiziji Fox v ponedeljek ostro kritiziral zdajšnjo administracijo in njeno domnevno permisivno in liberalno politiko priseljevanja, češ da "ljudje derejo v našo državo in jo bodo uničili". Trump je v pogovoru tudi še enkrat opozoril, da je bila administracija Obame in Bidna tista, ki je kletke zgradila, ne njegova.

Podobno Bidna za porast nezakonitega priseljevanja kritizira republikanski tabor, predvsem zaradi odločitve, da ob nastopu predsedovanja razveljavi nekatere Trumpove omejitve glede priseljevanja, konkretno, dosledno zavračanje otrok brez spremstva na meji. Te tako zdaj popišejo in jih na neki točki namestijo k rejniškim družinam v ZDA, navaja BBC. Biden je tudi opustil gradnjo zidu na meji, za katerega si je prizadeval Trump, in pozval k reviziji nekaterih programov za pribežnike, ki jih je prejšnji predsednik ukinil.

Po objavi omenjenih obremenilnih fotografij iz Donne so iz Bidnove administracije sporočili, da bodo odprli dodatne prebežniške centre. Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je dejala, da se bo vlada "v prihodnjih dneh in tednih" trudila zagotoviti dodatne namestitve za prišleke. "Nastanitve, kjer bodo otroci imeli dostop do zdravstvene oskrbe, izobraževanja in celo pravne pomoči," je zagotovila.

Ni razdalje, ni panike?

Ob fotografijah nagnetenih mladoletnikov se porajajo tudi skrbi glede odsotnosti potrebne fizične razdalje v času pandemije covida. Centri za nadzor nad boleznimi (CDC) priporočajo medsebojno razdaljo dveh metrov, da bi tako preprečili širjenje okužb. Aktivisti pravijo tudi, da pribežniki v Donni nimajo zadostnega dostopa do hrane ali mila.

"Te fotografije kažejo to, kar že dolgo govorimo, da ta obmejna šotorišča niso primeren kraj za otroke," je dejala Psakijeva. "To niso prostori, v katerih bi si želeli, da so otroci nastanjeni za daljše obdobje." A, kot je še dodala, je trenutno edina alternativa, da se otroci pošljejo nazaj "na nevarno potovanje, kar pa, po našem mnenju, ni pravilna odločitev".

Centri za ponovno uporabo

Ameriška vlada je dejala, da si želi sodelovati z Mehiko in Gvatemalo, da bi naslovili temeljni razlog prebežniškega vala proti severu, kar vključuje široko razmahnjeno revščino in nasilje v Srednji Ameriki. Psakijeva pravi, da jih še posebej skrbi veliko število otrok brez spremstva, ki prihajajo na mejo, in da je njihova blaginja prioriteta.

"Otroci, ki se pojavljajo na naši meji, ki bežijo pred nasiljem, ki bežijo pred pregonom, ki bežijo pred groznimi situacijami, niso kriza," je poudarila. "Zdi se nam, da je naša odgovornost, da k tem okoliščinam pristopimo humano in zagotovimo, da se otroci oskrbijo in se jim omogoči varno okolje."

Trumpova administracija je bila deležna mnogo kritik zaradi razmer v centrih, v katerih so bili nastanjeni prebežniški otroci. A kar nekaj teh centrov so zgolj prenovili in posodobili ter jih zdaj ponovno uporabljajo.

In kljub pomislekom glede koronavirusa so zdravstvene oblasti iz CDC-ja dale zeleno luč za ponovno odprtje teh centrov s 100-odstotno kapaciteto, še navaja BBC.