Mojca Šetinc Pašek. Foto: Mateja Jordovič Potočnik
Mojca Šetinc Pašek. Foto: Mateja Jordovič Potočnik

Janšev neprimerni odziv na pripombe Janje Sluga o načinu njegovega komuniciranja in še njegova poobjava, za predsednika vlade v neki demokratični družbi povsem nedostojnega čivka, bevska po Dolarjevo, (tistega o po štajersko eni ali dveh na kepo), na račun Sluge so trojico Zorčič - Sluga - Rajič samo še utrdili, da je čas za slovo zrel za takojšnjo izvedbo.

Napoved slovesa od SMC-ja in koalicije, ki ji s srcem nikoli niso povsem pripadali, z glasovanjem za interpelacijo zoper kulturnega ministra, pomeni tektonske premike tudi za Janševo vlado.

Kakšne so in bodo lahko posledice odhoda treh Počivalšku in Janši neljubih poslancev? Da mu ne pripadajo povsem in da nad njimi nima popolnega nadzora, se je prvak SDS-a ne le intuitivno zavedal od začetka, a je za prevzem oblasti potreboval njihove glasove. Kaj ta, morda za Janšo v prvem hipu ugodna čistilna akcija, zares prinaša?

Sorodna novica Vasko Simoniti ostaja minister za kulturo, za nezaupnico glasovali trije poslanci SMC-ja

Od vladne koalicije poslavljajoči se poslanci napovedujejo, da bodo ustanovili poslansko skupino nepovezanih poslancev. V njej naj bi za začetek sodelovali štirje. Trojki ubežnikov iz SMC-ja se bo pridružil Jurij Lep – ubežnik iz poslanske skupine DeSUS-a, ki se več ne vidi v dvoumni poziciji med stranko, ki je šla v opozicijo, in vsaj tremi poslanci, ki so po naših informacijah na tiho po vzoru SNS-a z Janšo že podpisali sporazum o sodelovanju. Četrti pa še premišljuje, kje preživeti do konca mandata.

Erozija v dveh poslanskih skupinah je v polnem teku. S tem pa tudi napoved konca ne le za DeSUS ali SMC.

Skupinski odhod treh vidnih poslancev SMC-ja torej nikakor ne bo ostal brez zelo močnih političnih implikacij. Najprej za Počivalškovo stranko, nato za razmerja sil v koaliciji in končno tudi na obstoj Janševe vlade.

SMC bo poslej štel zgolj pet poslancev in bo po realni moči padel nekam za SAB in DeSUS pred SNS med najmanjše grupacije v parlamentu. Po preprosti koalicijski kalkulaciji mu bo vsa politična teža z začetka te vlade skopnela. Potem ko je bila za Janšo najbolj prestižna, zdaj postaja najmanj pomembna stranka.

Skupinski odhod treh vidnih poslancev SMC-ja torej nikakor ne bo ostal brez zelo močnih političnih implikacij. Najprej za Počivalškovo stranko, nato za razmerja sil v koaliciji in končno tudi na obstoj Janševe vlade.

Mojca Šetinc Pašek

In če preštejemo: SDS ima 26 poslancev, NSi 7, SMC le še 5. Posledice štetja so neizogibne: Nova Slovenija upravičeno že terja nov kadrovski razrez v koaliciji. Tudi ime Jožefa Horvata kot kandidata za mesto predsednika državnega zbora je že zaokrožilo po parlamentarnih hodnikih.

Prav tako ni skrivnost, da naj bi si premier želel ob poslancih znebiti vsaj še ene, če ne kar obeh SMC-jevih ministric: Liljane Kozlovič in Simone Kustec.

Da bo odšel, po družabnih omrežjih namiguje še minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Počivalšku se lahko tudi v vladi zgodi strankarski kadrovski kolaps, Janši pa ljuba rekonstrukcija vlade.

Po tem koalicijskem očiščenju za to vlado nepristnih in ne dovolj podpornih kadrov bo sledilo novo štetje. In to po načinu Ljudmile Novak, ki je ob nekem merjenju političnih moči, ko so po volitvah postavljali predsednika parlamenta, pred leti dejala, da je treba je znati šteti do 46. Prizorišče bo znova parlament.

Po naših informacijah Igor Zorčič z mesta predsednika ne namerava odstopiti in se bo pustil zamenjati.

Bo Janševi koaliciji ta prva kadrovska menjava v parlamentu res uspela?

Zorčič ni brez podpore še koga od preostalih petih poslancev v poslanski skupini. Prav tako dogajanje v SMC-ju ni enobarvno, da bi se dobri odnosi s kolegi, ki so odšli, tako preprosto z rezom prekinili. Tudi razlogi za odhod so preveč kompleksni, in kaj lahko bi se zgodilo, da bi trojici iz poslanske skupine sledil še kdo, in to morda že prihodnji teden. Vladna podpora kopni in je vse bolj trhla.

Po skrčenju SMC-ja bo Janezu Janši na papirju koalicije ostalo zgolj 38 glasov. Skupaj s opozicijskimi podporniki, poslanci SNS-a in DeSUS-a, bo imel v najboljšem primeru 45 glasov, v malo slabšem 44 glasov.

Tu sta seveda še dva poslanca manjšin, na katera vladna stran samodejno računa, toda po nepisanem pravilu in tudi javno naj manjšinca ne bi bila jeziček na tehtnici. Pa tudi če morda eden srčno podpira vlado, bo pritisk na drugega z vseh strani neizogiben.

Ali lahko Janez Janša na tak način, z značilno vehemenco podiranja in prirejanja pravil demokracije, vlado res enako strumno vodi še vse leto?
Kaj pa opozicija štirih strank?

Ob vsakokratnem opominjanju vladajočih in njihovih opozicijskih satelitov na domnevno neenotnost te opozicije in tudi ob medsebojni skrbi opozicijskih prvakov za rivalstvo in soliranja opozicija po neuspeli konstruktivni nezaupnici, kjer so se v politiki prvič po letu dni prešteli, še vedno družno in skupaj enotno udarja z najmočnejšo topniško artilerijo.

Po seriji sicer pričakovano neuspelih interpelacij v začetku aprila napoveduje ustavno obtožbo predsednika vlade.

V času torej, ko se razmerja moči in sil med političnimi akterji postavljajo na novo. Kakor koli vsi skupaj obračajo, opozicija se bo s prihodom treh, in morda še koga, okrepila. Če je še prejšnji teden ob interpelaciji Kustečeve štela 40 glasov, bo jutri težka že 43, morda v prihodnjih dneh 44 …

Prišli bomo na čistino. Patpoložaj je neizogiben. In tak pat v politiki lahko že z naslednjo potezo in v naslednjem hipu nepričakovano postane šah-mat.

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.