Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Tudi v Mariboru in Celju je povprečna cena dosegla rekordno vrednost. Podatki torej kažejo, da je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah v mestih višje od ponudbe.

Boštjan Udovič, direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami, poudarja, da se nepremičnine še vedno preveč kupujejo ali prodajajo s čustvi. Samo epidemija ne more imeti vpliva na padec cen. Na vse lahko vpliva le posredno.

"Vsi, ki si želijo nepremičnine na neki lokaciji, vplivajo na to, da gredo cene na tej lokaciji navzgor," je za Radio Slovenija pojasnil Udovič, ki vidi rešitev med drugim tudi v vlaganju v razvoj najemnega trga, ki pri nas praktično ne obstaja.

S skrajšanjem postopkov na najemnem trgu, z zniževanjem davčnih bremen. Treba je sprejemati ukrep tako na strani ponudbe kot povpraševanja, kar bi lahko vplivalo na znižanje cen, meni.

Po podatkih geodetske uprave (Gurs) je povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani lani prvič presegla 2900 evrov na kvadratni meter. V Mariboru in Celju je povprečna cena s 1410 evri dosegla rekordno vrednost. V Kranju je porasla na 2180 evrov.

Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Povpraševanje po stanovanjskih posojilih raste

Med epidemijo so se vsaj dolgoročne najemnine nekoliko znižale s sicer vrtoglavih ravni, pravijo strokovnjaki. Smernice glede cen pa niso preveč obetavne. Povpraševanje ostaja visoko, to kaže tudi stanje stanovanjskih posojil, ponudba pa je zelo omejena.

Obseg stanovanjskih posojil konstantno raste. Obrestna mera nanje pada (decembra je bila v povprečju 2,24 odstotka). Številni posojila ne potrebujejo, saj imajo za nakup nepremičnine dovolj prihrankov. In teh nočejo puščati v bankah, kjer jih bodo udarile ležarine. Tako vlagajo v nove, drage nepremičnine.

Ljudje, ki imajo nekaj denarja, so v precepu, kaj narediti. Ali pustiti ta denar po nič, kolikor imamo v bankah obrestne mere, ali naložiti kam drugam, je za Radio Slovenija povedal član uprave NKBM-ja Matej Falatov.

Zasebni vlagatelji v Ljubljani prodajajo nova stanovanja po 4000–6000 evrov na kvadratni meter. Do 3500 evrov na kvadrat ni mogoče kupiti nove gradnje v prestolnici.

"Gradbene cene so se višale, zemljišča so čedalje dražja. Apetiti investitorjev so se skozi leta višali," pravi Alen Komič, nepremičninski posrednik iz ABC nepremičnine.

Novih stanovanj srednjega cenovnega razreda ni. "Največji paradoks je, da moraš za rabljeno nepremičnino plačati 3000 evrov za m2. Nova nepremičnina pa stane od 3500 do 4000 evrov. Zelo se približujemo cenam novogradenj in razlike so vedno manjše," pravi Komič, ki pričakuje, da bo tako še nekaj let.

Manjše olajšanje v obliki novih javnih stanovanj za najem sicer tudi prihaja, vendar to ne bo zadostilo ogromnemu povpraševanju po nakupu oziroma lastništvu doma.

Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik
Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik

Upad trga poslovnih nepremičnin

Epidemija covida-19 pa je vplivala na trg poslovnih nepremičnin, tako na področju najema kot nakupov. Manj je tudi naložb v nove poslovne stavbe. Za prihodnja leta je v napovedih poznavalcev še nekaj negotovosti.

Iz pred kratkim objavljenega (za zdaj še preliminarnega) poročila Gursa o nepremičninskem trgu v 2020 je razvidno, da je število evidentiranih transakcij za pisarne in lokale glede na predlani in pretekla leta upadlo za od 25 do 30 odstotkov.

Kot je za STA pojasnil direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami, Boštjan Udovič, je bilo lani upad najbolj čutiti pri prometu s trgovskimi, storitvenimi in gostinskimi lokali, torej v dejavnostih, ki so bile poleg turizma med epidemijo najbolj prizadete.

Na Gursu pa so zapisali, da manjše število transakcij s poslovnimi nepremičninami ni bilo le neposredna posledica ukrepov za zajezitev epidemije, ampak tudi posledica zmanjšanega povpraševanja, ki ga je na trgu poslovnih nepremičnin povzročila negotovost poslovnih subjektov o gospodarskih posledicah koronske krize.

Tudi Udovič na podlagi zaznav članov zbornice ugotavlja, da je bilo pri prometu s poslovnimi nepremičninami v času od začetka epidemije bistveno več previdnosti. "To se bo gotovo čutilo, dokler se celotno gospodarstvo ne postavi na noge," meni.

Udovič pravi, da je dogajanje na trgu verjetno bolj začasne narave, a da bo epidemija v določenem delu pustila tudi dolgoročne posledice. Lastniki poslovnih nepremičnin tako po njegovih besedah že napovedujejo bistveno bolj prožne delovne procese, ki jim bo sledila tudi organizacija delovnega prostora.

"To ne bo nujno vodilo v manjšo potrebo po poslovnih prostorih, gotovo pa v njihovo drugačno arhitekturno in funkcionalno zasnovo," ocenjuje. Promet s trgovskimi, gostinskimi in drugimi lokali pa bo odvisen od tega, koliko si bodo te dejavnosti po epidemiji opomogle v neokrnjeni obliki oz. koliko se bo v prihodnje spremenilo tudi opravljanje teh dejavnosti.

Za zdaj pa je po njegovi presoji bistveno prezgodaj, da bi lahko z večjo gotovostjo napovedovali prihodnje trende.