Predsednik civilnih nadzornikov Jadran Bajec je ob predstavitvi četrtega poročila projektnega sveta poudaril predvsem vprašanje dvotirnosti infrastrukturnega projekta, za kar je vlada leta 2017 sprejela tudi sklep.

Pristojne strokovne vladne službe je po Bajčevih besedah tedaj zadolžila, naj pripravijo potrebno dokumentacijo, da bo drugi tir v bližnji prihodnosti dvotirna proga, a do danes ni nobenih resnih podlag za dvotirnost.

"Ni še dopolnitev državnega lokacijskega načrta, tudi kakšnega drugega zakonskega akta, na podlagi katerega bi lahko investitor pridobil gradbeno dovoljenje, ni. Ne samo to – tudi dela investitorja pri tej pripravi dokumentacije vodi direkcija za infrastrukturo, čeprav za obstoječo progo vlogo investitorja nosi 2TDK," je opozoril Bajec.

Glede na dokumentacijo, ki so jo prejeli civilni nadzorniki, bo sprememba lokacijskega načrta po Bajčevih besedah luč sveta ugledala šele leta 2025, progo pa naj bi zgradili do leta 2033.

"Če se spomnite vseh kritik, da slovenska država za 27 kilometrov proge potrebuje kar četrt stoletja ... zdaj pa imamo devet kilometrov, za kar potrebujemo 13 let," je dejal.

V projektnem svetu poudarjajo, da bi bilo v času gradnje drugega tira smotrno izvesti tudi nekatera dela za drugo progo, ki bi po izračunih projektnega sveta nanesla do 30 milijonov evrov. Če se bodo ta dela izvajala na novo, pa bi se lahko zgodilo, da bi bil to nekajkratnik tega zneska, je opozoril Bajec.

Stanje postaja alarmantno

Podpredsednik projektnega sveta Emil Milan Pintar meni, da stanje postaja alarmantno. Investicijski program ima po njegovem mnenju več napak. Med drugim so bili v njem predimenzionirani profili predorov, a so to napako predvsem na zahtevo civilnih nadzornikov nato popravili, je dejal.

Kot drugo napako je navedel ceno vodenja in nadzora projekta. "Če to ceno primerjate s podobnimi cenami v podobnih projektih, boste videli, da je skoraj podvojena," je dejal.

Napako Pintar vidi tudi v tem, da v investicijskem programu praktično ni poglavja na temo gospodarjenja z izkopanim materialom, ampak je naveden zgolj strošek odstranitve v vrednosti 50 milijonov evrov. "Dejstvo, da ima material, ki je vsaj treh različnih vrst, svojo ceno, je bilo zanemarjeno," je dejal.

Tudi Pintar je poudaril, da je vlada sklep o dvotirnosti proge sprejela leta 2017, investicijski program pa je bil narejen januarja 2019. "Torej skoraj dve leti pozneje, pa v dokumentu ni rešeno nič glede dvotirnosti," je dejal.

Civilne nadzornike po Pintarjevih besedah skrbi tudi način delovanja 2TDK-ja. Ker investicijski program ni spodobna strokovna podlaga, se 2TDK čedalje večkrat znajde v situaciji, ko mora zadevo reševati s "čudnimi sprotnimi odločitvami". Kot primer je navedel, da se je na več razpisov javil samo en ponudnik, pa ni analize, zakaj.

Če nov investicijski program ne bo odpravil napak in reprogramiral projekta na spornih točkah, potem ne bo mogel biti solidna podlaga za nadaljevanje projekta, je prepričan podpredsednik.

Projekt ni voden optimalno

"Projektni svet ostaja pri oceni, da projekt ni voden optimalno, da posamezne odločitve niso sprejete transparentno in gospodarno, hkrati pa se povečujejo zamude in prvotno začrtan rok za vzpostavitev prometa na novem odseku do konca 2025 ne bo izpolnjen," je četrto poročilo strnil član sveta Damir Josipovič.

Kot je dodal, je svet sprejel nekaj priporočil za izboljšanje stanja. "Pravočasno sprejemanje dokumentov, pravočasno vključevanje, preden se sprejemajo dokončne odločitve, je nujno. Temu je projektni svet tudi namenjen," je bil jasen in dodal, da bi bilo neumno, če se takšne stvari ne bi uporabile. Med drugim so 2TDK-ju predlagali, naj na pol leta pripravi poročilo o projektu.