Dirka je nastala v 30. letih prejšnjega stoletja, vzrok pa je bil podoben kot pri nekaterih drugih slavnih dirkah − organiziral jo je časopis, ki si je želel povečati prodajo. Časopis Les Sports je leta 1936 pripravil izvedbo dirke, ki je postala ena (naj)bolj tradicionalnih v koledarju, saj jo večina po pomembnosti med enodnevnimi dirkami šteje takoj za peterico spomenikov.

Trasa izriše podobo puščice v letu
Dolžina in trasa sta se čez čas seveda kar občutno spreminjali, najdaljša je bila tako leta 1938, kolesarji pa so prevozili okroglih 300 kilometrov. Letos je start v Charleroiju (na katerega ima zgodovinski spomin slovenska nogometna reprezentanca), cilj pa zadnja leta tradicionalno v kraju Huy. Krog, ki ga kolesarji običajno prevozijo v ciljnem kraju, lahko spominja na ost puščice, sama trasa pa puščico v letu, zaradi česar je dirka sama ne nazadnje tudi dobila ime.

Kolesarje letos čaka 193 kilometrov, na katerih je po običaju nametanih več kot deset manjših vzponov, ki so bolj ali manj namenjeni napadom, testiranju tekmecev ali izločanju manj pripravljenih kolesarjev.

Običajno odloča vzpon Mur de Huy
Zadnja leta je odločitev o zmagovalcu večinoma padla prav na zadnjem klancu Mur de Huy, ki je dolg le 1300 metrov, povprečni naklon je 9,6-odstotni, najvišja strmina je prav ob koncu (skoraj 14 odstotkov). To naj bi ustrezalo tipu kolesarjev, kot je Primož Roglič. Najboljši kolesar na svetu je po mnenju stavnih hiš prvi favorit za zmago, njegova kvota se vrti okrog 4. Poleg trase mu gre na roko tudi zelo dobra forma, ki jo je pokazal v nedeljo, zaradi smole ob koncu dirke, pa je prihranil nekaj nabojev v zadnjih kilometrih.

Alaphilippe letos ni v tako izjemni formi
Stavnice na drugo mesto postavljajo svetovnega prvaka Juliana Alaphilippa, ki je puščico dobil v letih 2018 in 2019. A Francoz je videti daleč od tako prevladujoče forme, v kateri je bil prav v zgoraj omenjenih letih, ko je v vsakem nanizal po kar 12 zmag. Letos je roke v zrak dvignil "samo" v cilju 2. etape Od Tirenskega do Jadranskega morja. A zanj je bolj skrb vzbujajoče, da letos na enodnevnih dirkah nikoli ni niti sprintal za zmago. Francozova kvota se vrti okrog 5.

Sorodna novica Po fotofinišu van Aert za las pred Pidcockom; Mohorič deveti

Sanjski teden za Pidcocka
Naslednji v vrsti je Thomas Pidcock, ki je v izvrstni formi (kvota okrog 6). Prejšnji teden se je namreč na Brabantski puščici veselil prve zmage med profesionalci, na Amstelu pa so ga od zmage dobesedno ločili le milimetri. S kvoto okrog 9 pa že sledi drugi kolesar sveta Tadej Pogačar, za katerega bo to šele druga enodnevna dirka v sezoni. Na Strade Bianche je bil zelo dober sedmi, na Valonski puščici pa je tekmoval že lani, ko je osvojil deveto mesto. V cilj je prikolesaril pet sekund za zmagovalcem Marcom Hirschijem, ki je zdaj Pogačarjev sotekmovalec v UAE. V ekipi emiratov bo kot pomočnik tudi Jan Polanc.

Valverde še zadnjič na to dirko
Posebej čustven bo Alejandro Valverde, ki se bo zadnjič podal na te ceste, 40-letnik je sicer s petimi zmagami najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke – med drugim je bil nepremagljiv med letoma 2014 in 2017.

Vsaj še dva Slovenca
Za Bahrain Victorius bosta nastopila Jan Tratnik in Matej Mohorič. Do zdaj so se štirje Slovenci uvrstili med najboljših 30, kar bi se moralo v sredo spremeniti.

Ardenski trojček se bo končal v nedeljo, ko bo na sporedu spomenik Liege−Bastogne−Liege, na katerem je lani zmagal Roglič, Pogačar je bil tretji, Mohorič pa četrti.