Skoraj 90 odstotkov vprašanih študentov poroča o motnjah razpoloženja, vsakega četrtega so obšle samomorilne misli. Foto: Pixabay
Skoraj 90 odstotkov vprašanih študentov poroča o motnjah razpoloženja, vsakega četrtega so obšle samomorilne misli. Foto: Pixabay

V času epidemije se je prav mladim življenje najbolj postavilo na glavo. Morebitne dvome o resnosti situacije je je odnesla nedavna raziskava Nacionalnega inštituta ja javno zdravje. Skoraj 90 odstotkov vprašanih študentov poroča o motnjah razpoloženja, vsakega četrtega so obšle samomorilne misli. Čeprav se vrata fakultet počasi odpirajo, posledice večmesečne ustavitve življenja ne bodo izginile čez noč.

Socialna psihologinja doktorica Mirjana Ule, zaslužna profesorica na ljubljanski univerzi, pravi, da stanja, v katerem so se znašli študenti, ne gre podcenjevati. "Mladost je ena od najbolj dinamičnih in formativnih faz v življenju, ko se oblikujejo samopodoba, kritično mišljenje, ustvarjalnost, poglavitne vrednostne in življenjske strategije. Vzpostavljajo se intimna razmerja, delovna razmerja. Zato mlad človek potrebuje odprt socialni prostor, socialne in čustvene spodbude, nove odgovornosti in preizkušnje. Predvsem pa se mora izviti iz zaščitniškega in včasih tudi toksičnega družinskega okolja." Dodaja še, da ustavitev javnega življenja zato za mlade pomeni stagnacijo.

Ob tem je kritična do ravnanja oblasti pri zapiranju javnega življenja. "Glede na to, da nam je bilo predvsem do tega, da se vrti gospodarstvo, ne pa življenje mladih, se vidi, kje so prioritete v tem neoliberalnem kapitalizmu."

Tudi Mirjana Ule pri mladih opaža pomanjkanje motivacije, tako za delo kot za življenje. Pri številnih se je življenje znova vrnilo v otroške sobe, saj so se po nekaj letih ali mesecih samostojnosti morali znova vrniti domov.

Posledice tega pa bodo daljnosežne. "Študenti so družbena skupina, ki v pandemiji živi najbolj nenormalno življenje glede na njihove potrebe in položaj v življenjskem poteku. Dolgoročno se je njim zgodila največja škoda. Študenti so namreč postadolescenti in zanje je nujno, da se izvijejo iz izvorne družine." Uletova dodaja, da le tako lahko razvijejo svojo profesionalno in socialno identiteto. "Zamrznitev mladosti pomeni upočasnitev prehoda v odraslost. Pomeni lahko tudi odlašanje ali nezmožnost tega prehoda. Torej, vztrajanje v nekem vmesnem času med mladostjo in odraslostjo, med zrelostjo na nekem področju, kot je denimo v karieri, in infantilnostjo v intimnih in čustvenih odnosih, kjer ni prostora za načrtovanje lastne družine."

Mirjana Ule kljub vsemu vidi tudi pozitivno plat. Po njenih besedah so bili mladi v preteklih desetletjih zelo zaščiteni v svojih družinskih okoljih, s tem pa so imeli manj možnosti za spopadanje z nenavadnimi izzivi in okoliščinami. "Niso imeli možnosti, da si ustvarijo strategije za premagovanje kriznih življenjskih situacij. Zdaj pa to možnost imajo."

Od nosilcev vseh institucij, ki delajo z mladimi, pa pričakuje, da bodo mlade vzeli za enakovredne sogovornike. "Na mlade bi bilo treba začeti gledati kot na vitalno skupino z najbolj aktualnim znanjem, alternativnimi pogledi na svet."

Prav mladi so tisti, ki lahko naredijo odločilen preobrat v družbi, pravi sogovornica. Raziskave po njenem mnenju namreč kažejo, da se oblikuje drugačna generacija mladih, ki je občutljiva za nove etične vrednote prihodnosti. V ospredje postavljajo solidarnost, ekologijo, druženje … "Če bi prisluhnili tej generaciji … to je edino, kar lahko pomaga pri okrevanju tega sveta."

Daljšemu razmišljanju doktorice Mirjane Ule, pa tudi pričevanjem študentov lahko prisluhnete v najnovejši epizodi podkasta Kronika+.

Na mladih stoji svet, a njegove temelje maje korona