Letošnji mednarodni dan muzejev je posvečen temi Prihodnost muzejev: Okrevanje in novi izzivi. Slovenski odbor Mednarodnega muzejskega sveta želi v skladu z izbrano temo opomniti na ključne spremembe v družbi in okrevanje v času epidemije covida-19.

Muzej sodobne umetnosti Metelkova. Foto: BoBo
Muzej sodobne umetnosti Metelkova. Foto: BoBo

Mednarodni muzejski svet (ICOM) je 18. maj za mednarodni dan muzejev z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi razglasil leta 1977, vsako leto pa se muzejskemu prazniku pridruži več muzejev in galerij. Tudi po Sloveniji bodo po lanskem virtualnem dogajanju ob tem dnevu letos muzejski dan zaznamovali s prostim vstopom in množico dogodkov. Slovenski odbor ICOM-a je pripravil razstavo plakatov slovenskih muzejev in galerij ter webinar o digitalizaciji v muzejih.

Slovenski muzeji in galerije mednarodni dan muzejev zaznamujejo s prostim vstopom na stalne in občasne razstave, vodstvi po njih ter spletnimi dogodki. Celoten program je objavljen na spletni strani ICOM Slovenija.

Pred letom 2020 je mednarodni muzejski dan v okviru letnega tematskega slogana zaznamoval predvsem vsak muzej individualno z brezplačnim vstopom in programi, je za STA povedala predsednica ICOM-a Slovenija Kaja Širok. Pred petimi leti so državni muzeji tudi začeli skupno razstavo na muzejski ploščadi na Metelkovi, kar je popestrilo ponudbo ploščadi in izobraževalo o letnih programih muzejev. "V letu covida-19 nam je to uspelo le virtualno, saj zaradi situacije nismo vedeli, kako pristopiti k organizaciji fizične postavitve razstave plakatov na izbrano temo. Zato smo organizirali virtualni dogodek in webinar na izbrano temo, kjer smo želeli tudi simbolično ponovno povezati muzealce ter zainteresirano javnost," je zapisala. V enem letu so se po njenih besedah veliko naučili in sprejeli nove načine dela ter združili prakse praznovanja mednarodnega muzejskega dne. Tako so za letos pripravili fizično razstavo 35 plakatov v sodelovanju z družbo TAM-TAM, ki je do 24. maja na ogled na različnih lokacijah. Možen je tudi virtualni ogled, saj so plakate združili tudi v virtualno knjižico.


V sodelovanju s slovenskimi muzeji so pripravili tudi videosporočilo s predstavitvijo mednarodnega muzejskega dne ter nekaterih muzejev in galerij:

ICOM v okviru letošnje teme Prihodnost muzejev: Okrevanje in novi izzivi sporoča, da "so muzeji aktivni člen sprememb, da ponujajo premislek o odnosu do skupnosti, soočajo se z novimi izzivi dela in modeli kulturne kreativnosti. Muzeji se morajo tudi zavzemati za ustvarjalni potencial kulture kot področja izzivov ter inovacij v izgradnji pravične in trajnostne prihodnosti," piše na spletni strani ICOM-a Slovenija.

Predsednica Skupnosti muzejev Slovenije Aleksandra Berberih Slana. Foto: BoBo
Predsednica Skupnosti muzejev Slovenije Aleksandra Berberih Slana. Foto: BoBo

Muzeji so v osnovi sicer preteklosti posvečene institucije, vendar so nedvomno pomembni za prihodnost družbe. "Čeprav uradno nismo priznani kot izobraževalne institucije, muzeji to že zelo dolgo smo," je za MMC zapisala predsednica Skupnosti muzejev Slovenije Aleksandra Berberih Slana. In dodala: "S svojim znanjem in predmeti, ki so dokaz za številne zablode in uspehe v družbi v preteklosti, že dolgo uspešno vzgajamo in izobražujemo mladino, govorimo o različnih temah, kot so človekove pravice, enakost, razumevanje, strpnost, sprejemanje ipd. Svoje delo gradimo na trdnih dokazih, ki jih hranimo. Opozarjamo in poučujemo. Hkrati hranimo svojo identiteto, omogočamo, da nas spoznajo tudi tuji obiskovalci, da razumejo naše korenine. Skrbimo za promocijo Slovenije v svetu. Muzeji so neke vrste laboratoriji naše družbe – mešamo stare, že preizkušene formule z novimi, iščemo poti v boljšo, strpnejšo prihodnost. Smo mesta kakovostnega preživljanja prostega časa, z novimi prijemi v muzealstvu pa tudi zelo zanimivi, zabavni, aktivni."

V očeh ljudi najbolj verodostojni in zaupanja vredni
Po besedah Kaje Širok so muzeji "po svetovnih raziskavah za 70 odstotkov vprašanih označeni kot najbolj verodostojni in zaupanja vredni. Stanje v družbi kliče po tem, da so aktivni, angažirani in solidarni. Sedanjost kliče po spremembah in muzeji so lahko generatorji sprememb, etičnega ravnanja in vzgoje. Postali so prostor učenja o strpnosti in sprejemanju različnosti. Soočamo se z etičnimi in družbenimi izzivi in nikoli ni bilo bolj kot danes pomembno graditi varne prostore srečevanja ter vzpostavljanja medgeneracijskega in medkulturnega dialoga."

Predsednica ICOM Slovenija Kaja Širok. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Predsednica ICOM Slovenija Kaja Širok. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Kot je še povedala predsednica ICOM-a Slovenija, se prva tema, torej okrevanje, nanaša na družbo in še posebej kulturni sektor, ki si bo v nekaterih državah opomogel hitreje kot v drugih. Vsekakor pa bo to okrevanje dolgo in spremembe so na vidiku, tako v obliki dela in izobraževanja kot tudi sodelovanja v projektih. Izzivi pa so po njenih besedah verjetno za večino muzejev v odnosu do obiskovalcev podobni: varnost obiskovalcev in zaposlenih, urejanje prezračevanja prostorov ter ohranjanje ustreznih temperatur v njih, sodelovanje v projektih in organizacija dela na daljavo. "Na drugi strani so izzivi slovenskih muzejev precej drugačni kot izzivi na evropski ravni, saj se poleg pandemije soočamo s pomanjkanjem sredstev, večjo potrebo po digitalizaciji, pri čemer ni nobenih podatkov o strategijah digitalizacije, ter problematičnim kadrovanjem na področju kulture. Največji izziv pa ostaja solidarnost družbe, podpora kulturi in zavedanje, da brez kulture narod nima prihodnosti," je še za STA zapisala Kaja Širok.

Odnos države do muzejev, kakršnega ne pomnijo
Aleksandra Berberih Slana pa je glede vprašanja izzivov slovenskih muzejev za MMC zapisala, da se "vsaka država sooča s svojimi izzivi, ki so odvisni od kulturne politike in odnosa odločevalcev do muzejev ali kulture nasploh. Trenutno se vsi soočamo z okrevanjem po zaprtju v času epidemije, a se na srečo v Sloveniji ne ukvarjamo s preživetjem, kar je stalnica v državah, v katerih so muzeji odvisni predvsem od donacij, sponzorjev in lastnih prihodkov. Covid-19 je za vedno zaprl kar precej muzejev, pri nas jih je v podobni stiski le nekaj, kar pa ne pomeni, da to predstavlja kaj manjšo težavo. Dejstvo, da so naši lastni prihodki upadli, za muzeje pomeni predvsem težave pri nakupu za delo pomembne opreme, vzdrževanju stavb, nadstandardnih programih, prav tako morajo nekateri zmanjšati obseg sodelovanja s samozaposlenimi v kulturi, študenti ipd. Posledice covida-19 bodo za muzeje še dolgo vidne na področju celotne Evrope in sveta."

Muzeji pred in po koroni z Aleksandro Berberih Slana

Dodala je še, da se "trenutno težave Skupnosti muzejev Slovenije od težav drugih evropskih muzejskih organizacij razlikujejo predvsem v tem, da se soočamo z odnosom države do muzejev, kakršnega v preteklosti ne pomnimo. Trenutno vodstvo ministrstva se hvali z dejstvom, da smo bili muzeji tudi v času epidemije normalno financirani, kar ni njihova zasluga, saj ta sistem obstaja že od prej. Ni nobenega dialoga z večino muzejskih organizacij, Skupnost muzejev Slovenije je letos izgubila sofinanciranje, čeprav smo organizatorji številnih promocijskih dogodkov ‒ Poletna muzejska noč, Naprej v preteklost ‒, skrbimo za izobraževanje in mednarodno delovanje raznih muzejskih strokovnjakov, se že dolgo borimo za muzejski zakon ‒ ki smo ga tudi sami pripravili in ga trenutno znova revidiramo ‒, obveščamo muzeje, jih povezujemo ipd. Naš izziv je torej lastna država."

Kulturna dediščina in pomembnost digitalizacije
Ob prazniku muzejev je organiziran tudi spletni seminar (webinar) na temo Digitalizacija v muzejih. V zadnjem letu so tako pri ICOM-u Slovenija kot pri Skupnosti muzejev Slovenije organizirali več webinarjev, saj se je izkazalo, da gre za zelo obiskano in zaželeno obliko podajanja znanja. "Zagotovo lahko trdimo, da jih je obiskalo več slušateljev, kot če bi dogodek organizirali na klasičen način," je dejala Kaja Širok. Ob tem je poudarila, da je digitalizacija še posebej pomembna na področju kulturne dediščine, saj je veliko govora o tem, kako pomemben je ta segment, a obenem s strani ustanovitelja niso do danes dobili nobenih informacij o tem in deljenja praks. "Zelo pa smo si želeli organizirati v živo kongres muzealcev, ki bo potekal 3. in 4. junija, vendar smo primorani zaradi omejitev slušateljev v prostoru dogodek organizirati spletno," je sklenila predsednica ICOM-a Slovenija.


Kaja Širok je bila tudi gostja nedavne oddaje Intervju.

dr. Kaja Širok