Peter Kropsch je generalni direktor Nemške tiskovne agencije DPA in že drugi mandat predsednik Združenja evropskih tiskovnih agencij, v katerem delujejo vse evropske nacionalne tiskovne agencije. Že več kot 25 let deluje v tiskovnih agencijah. Kariero je začel kot novinar pri Avstrijski tiskovni agenciji APA, nato je delo nadaljeval pri DPA, ki je ena največjih in najuglednejših medijskih agencij na svetu. Z njim smo se za oddajo Moje mnenje pogovarjali o Slovenski tiskovni agenciji, ki je v mednarodnem prostoru zelo cenjena.

Kako vi osebno in tudi v Združenju evropskih tiskovnih agencij spremljate in ocenjujete dogajanje s Slovensko tiskovno agencijo, napade slovenske vlade nanjo s prekinitvijo financiranja javne službe, ki jo STA opravlja?
Takoj želim poudariti, da sem ne le kot predsednik Združenja evropskih tiskovnih agencij (EANA), ki združuje 32 največjih evropskih tiskovnih agencij, temveč tudi osebno zelo zaskrbljen zaradi dogajanja, povezanega s Slovensko tiskovno agencijo. Tiskovna agencija v neki državi pripada medijski oziroma novičarski infrastrukturi te države in eden najpomembnejših pogojev za njeno delovanje je njena neodvisnost. To, kar spremljamo v Sloveniji, pa je, da je neodvisnost STA-ja napadena in ogrožena. To je zelo problematično, tako za medije v vaši državi kot tudi za ugled vaše države. To je zelo skrb vzbujajoča stvar, sploh kar zadeva ugled.

Zaradi tega dogajanja ste v EANA pisali predsedniku slovenske vlade in ga opozorili na vse te težave, na katere opozarjate. Na kaj ste opozorili?
Izkoristili smo priložnost, da tudi v pismu Janezu Janši poudarimo, kako velik pomen imajo tiskovne agencije za razvoj in delovanje vseh medijev v državi ter s tem za kakovost demokracije v državi. In kako zelo pomembna je zato neodvisnost tiskovne agencije. Bili so že primeri, ko je bila neodvisnost tiskovne agencije v kakšni državi ogrožena. Po navadi je ogrožena na dva načina; poudaril bi, da gre za dve strategiji omejevanja delovanja agencije. Prva je napad na njeno finančno neodvisnost z zmanjševanjem, omejevanjem ali celo omejevanjem financiranja. Druga strategija pa je napad na management in v skrajnem primeru zamenjava vodstva agencije. Po navadi spremljamo ali eno ali drugo strategijo. V Sloveniji pa se hkrati dogaja oboje, torej hkrati radikalna ustavitev celotnega financiranja in osebni napad na vodstvo. V pismu vašemu predsedniku vlade smo zato še posebej poudarili pomen neodvisnosti in si ob tem tudi dovolili posebej opozoriti, kako velik pomen ima neodvisna, profesionalna tiskovna agencija za ugled države in njeno demokratičnost.

In odgovor na vaše pismo? Ste ga dobili?
Ja, dobili smo odgovor. Ampak ta odgovor je poudarjal neke specifične dogodke, ki naj bi se zgodili že pred več kot desetimi leti, leta 2009. Bil sem razočaran. Po odgovoru sodeč, v vrhu vaše vlade sploh niso dojeli bistva – kaj pomeni neodvisnost tiskovne agencije, še zlasti pa ne tega, kako zelo težko je za slovensko tiskovno agencijo, za slovenske medije na splošno in tudi za vašo državo, če je njihova neodvisnost napadena in ogrožena.

Zakaj vas je tak odgovor začudil?
Bil sem zelo začuden nad temi pojasnili. Po mojem razumevanju vračanje v leto 2009 kot neki argument in razlaga zdajšnjih razmer in današnjega odnosa vaše vlade do STA … Mislim, to je – milo rečeno – neresno. Vso svojo kariero sem delal v tiskovnih agencijah, vse svoje znanje sem dobil z delom v tiskovnih agencijah, v API in DPA, ki nista organizirani nič drugače kot STA. Po navadi imajo agencije kot gospodarske družbe neki nadzorni svet, torej nadzorstveni strokovni organ agencije, ki bedi nad delovanjem vodstva in nad izvajanjem javnega servisa. Kot razumem, ima na podoben način vzpostavljena svoja vodstvena in nadzorna telesa tudi Slovenska tiskovna agencija. Zato bi pričakoval, če je že bila kakršna koli težava v preteklosti, ki jo navajajo v vaši vladi, da je že takrat svoje opravil nadzorni svet. Ne da se v vladi v pismu sklicujejo še na neke nepodpisane pogodbe kot razlog, da se STA ne financira. Glejte, to je tako, kot da želi nekdo, neka stranka od zunaj, vplivati na delovanje družbe, in to tako kot on hoče in zato ne dovoli, da bi igrali po pravilih. Zato ponavljam, neodvisnost tiskovne agencije je bistvena in nujna sama po sebi. Če nekdo od zunaj poskuša vplivati in se na kakršne koli načine vpleta v delo agencije, je to izjemno problematično.

Ste imeli v svoji karieri kdaj podobne izkušnje? Na primer, da bi kdo iz nemške vlade na tak način pritiskal na vodstvo DPA-ja? Katere primere bi lahko navedli?
Ne. Sploh ne. Osebno pri svojem delu česa podobnega nisem nikoli izkusil. Res nikoli. In sem zato res izjemno vesel in hvaležen. Seveda pa smo v Evropi že doživeli primere pritiskov in poskuse podrejanja tiskovnih agencij. EANA je že večkrat povzdignil glas. Na koncu smo vedno dosegli neki, vsaj minimalni dialog z vlado. Toda, česa takega, kar se dogaja pri vas s Slovensko tiskovno agencijo, takega vladnega dvojnega napada na medij, prej nikoli še nismo videli in doživeli.

Kateri primeri pa so bili?
Pred nekaj leti je bil primer Grčije, ko se je predvsem pod finančnimi pritiski znašla grška tiskovna agencija kot del skupnega medijskega sistema z nacionalno televizijo in radiem. Takrat nas je v združenju kar precej skrbelo. Na koncu pa so skupaj z grško vlado našli dokaj primerno rešitev za obstoj grške agencije v takratnih težkih razmerah.
Bil je tudi primer na Madžarskem, drugačen od grškega. Žal pa neki dialog z madžarsko vlado ni bil mogoč. (Madžarska vlada je del tiskovne agencije priključila, večino pa privatizirala, op. a.) Zato bi rad še enkrat poudaril, da sem v primeru slovenske tiskovne agencije zelo zaskrbljen, predvsem zaradi napadov zelo visokih političnih predstavnikov na vodstvo agencije. Tako ostrih napadov in takšnega odnosa, česa podobnega, še nisem srečal.

Nameravate odgovoriti Janezu Janši na njegov odgovor? Saj mu verjetno boste, kajne?
Zagotovo. Najprej se bomo pogovorili v petčlanskem predsedstvu združenja, kaj mu odgovoriti. To, kar nas skrbi, je, da je Janšev odgovor povsem zgrešil bistvo tudi s tem, da namesto aktualnosti obravnava neke dogodke iz leta 2009, pri čemer sta vsaj dva povsem različna pogleda na takratno dogajanje. Glavna težava pa je sedanjost, to, da STA že pet mesecev ne prejema plačila za svoje delovanje in da je vodstvo pod izjemno resnimi vladnimi napadi. To sta dve točki, ki sta zelo problematični, saj je to napad na obstoj agencije in na njeno neodvisnost. Slovenska tiskovna agencija, ki je v svojem 30. letu, je v teh letih postala resna, ugledna, kredibilna ustanova. Sam sem že 25 let vpet v delo tiskovnih agencij in STA je bil vedno prisoten v tem prostoru. Velja za izjemno verodostojno, resno institucijo, za tiskovno agencijo z velikim profesionalnim ugledom. To pa je velika vrednost tako za medije v vaši državi in tudi za samo državo.
Rečem lahko, da to, kar se dogaja z STA-jem, je zame res nepredstavljivo. Tega še nisem videl. Iz mojega zornega kota gledanja gre za še eno kampanjo proti neodvisnosti nekega medija, ki mora biti po svojem naravnem položaju in po zakonu neodvisen. Seveda ne morem zavzeti nobenega stališča do zadev, ki so se zgodile leta 2009, toda, če seštejete ena plus ena, če pomislite, da so bila STA-ju odrezana sredstva in nato še napadi na vodstvo, si lahko mislimo, da je v ozadju vsega zelo jasna strategija.

Kako tiskovne agencije sodelujete med sabo? Kako ste organizirane?
Najprej morate vedeti, da je to sistem delovanja. Tiskovne agencije medsebojno sodelujejo, gre za interakcijo. Nemška tiskovna agencija DPA ima okoli 70 pogodb z različnimi agencijami. Mi dajemo, ponujamo svoje informacije in od drugih prejemamo informacije na tem trgu tiskovnih agencij in naprej medijev. Ves sistem je omrežje, to je krvni obtok mednarodnega medijskega omrežja.
Za to sodelovanje so ključni določeni pogoji. Najprej, pomembnejša je tiskovna agencija, bolj neodvisna je. Za DPA je ključno, da sodeluje samo s tistimi agencijami, ki posredujejo res nepristranske, preverjene in na dejstvih temelječe in neodvisne informacije. Zelo težko bi sodelovali s tistimi agencijami, pri katerih bi bilo očitno, da delujejo pod nekim zunanjim pritiskom ali vplivom od nekoga od zunaj. Torej, mednarodni tok novic, izmenjava novic in informacij je odvisna od sodelovanja resnih, profesionalnih tiskovnih agencij, ki temeljijo na objektivnem in preverjenem poročanju. Morda nismo tako opazni in očitni, ker delujemo pod pokrovom. Tiskovne agencije smo "biznis to biznis". Res ne oddajamo in ne prezentiramo svojih informacij neposredno ljudem, smo pa ključni v ozadju mednarodne izmenjave in distribucije informacij medijem in smo hrbtenica za vse novičarske medijske deske. Zato je mednarodno sodelovanje, torej omrežje profesionalnih neodvisnih tiskovnih agencij, tako pomembno.

Kako pa delujejo posamezne tiskovne agencije? Se pravi, kdo so lastniki, kako se financirajo? STA je na primer gospodarska družba v državni lasti in skladno s posebnim zakonom o STA-ju bi morala njeno javno službo financirati država. Kdo so lastniki in kako se financira DPA?
Poznamo dva tipa agencij. Prve so tiskovne agencije, ki so v lasti države in v državah imajo po navadi posebne zakone, po katerih tiskovne agencije izvajajo javno službo, imajo nadzorni svet, ki ga postavi parlament. Potem pa so tiskovne agencije, ki so v zasebni lasti, kot na primer DPA. Po navadi so lastniki tiskovne agencije mediji tiste države. Lastniki DPA-ja so različna medijska podjetja in kampanje, pravzaprav 177 medijskih hiš. Zato je naš položaj, kar zadeva neodvisnost, zelo čist. Teh 177 medijev, televizijskih postaj, radiev, javnih servisov, zasebnih televizij, revij, časopisov, od DPA-ja pričakuje nepristransko preverjeno informacijo. Zato je DPA servis, ki je orientiran na dejstva, le-ta pa morajo biti preverjena. Ključno pri tem je, da si od vseh neodvisen in do vseh nevtralen, saj služiš samo trgu teh medijskih hiš. Zato je na neki način za DPA ta neodvisni položaj naravno stanje. Torej nevtralen, orientiran samo na gola dejstva. In zdaj, če pogledamo javne servise v lasti držav, je ta njihov neodvisni položaj zagotovljen z zakonom. Vsaj moral bi biti. Oba tipa agencij stremita k neodvisnosti. To je najpomembnejše. Oba tipa agencij sledita temeljnemu namenu oz. dejstvom, preverjenim informacijam, nepristranskemu poročanju. Morda je v agencijah v lasti medijev, ki imajo različne orientacije in zorne kote gledanja, lažje vzpostaviti položaj neodvisnosti in nevtralnosti.

Kaj pa nevarnost državnega lastništva, da politika na oblasti agencijo razume kot svoj podaljšek? Se pravi, da naj nacionalna agencija, ker je v državni lasti, deluje kot neki vladni agent oziroma kot organ v njeni sestavi? Ali ta nevarnost kljub varovalki zakona vseeno obstaja?
Mislim, da je zelo pomembno razumeti, da če je tiskovna agencija v lasti države, tiskovna agencija ni PR-služba vlade. To je zelo pomembno. V večini držav to razumejo in je splošno sprejeto dejstvo, da je tiskovna agencija neodvisno medijsko telo, ki zelo prispeva k ugledu države in kakovosti njene demokracije. Bistvo, srčika demokracije je, da mi kot državljani, kot ljudje svoje odločitve sprejemamo na dejstvih. Na preverjenih, verificiranih dejstvih in informacijah, ki so odsev resničnosti. To je tudi uredniški smisel, bistvo tiskovnih agencij. Vsa poročila, ki jih objavljajo, temeljijo na dejstvih, ne komentirajo, ampak so to preverjene nepristranske informacije. To so najpomembnejše uredniške in novinarske veščine, ki jih razvijajo na tiskovnih agencijah. Svet, v katerem živimo, je zelo velik, preplavljen je z raznoraznimi nepreverjenimi novicami, med katerimi mrgoli dezinformacij, med katerimi strateške informacije prihajajo iz vseh koncev in krajev. Zato potrebujemo medij, ki je svetilnik, ki je institucija, na katero se ljudje lahko zanesejo. Da so vse informacije, ki jih objavlja in ki prihajajo od tam, res preverjene, da so neodvisna in nepristranska dejstva. Po mojem mnenju, je to vtis, ki sem ga pridobil v zadnji letih, tiskovne agencije vse bolj prispevajo k demokratičnim vrednotam države. Gre zato, da morajo tvoje odločitve temeljiti na dejstvih, ta dejstva pa morajo biti zanesljiva. To je tudi glavni razlog za obstoj in prihodnost tiskovnih agencij. S tem, da objavljajo, posredujejo preverjena nepristranska dejstva, so namreč integralni del demokratičnega sistema.

Na London School of Economics so nedavno izvedli obsežno raziskavo o pomenu, vlogi in prihodnosti nacionalnih tiskovnih agencij v sodobnem, z družbenimi omrežji preplavljenem medijskem vetu. Vam je raziskava poznana?
Seveda, saj smo v EANA veliko sodelovali v delu te raziskave. Tudi eden od raziskovalcev, dr. Wolfgang Vyslozil, je bil pred menoj predsednik EANA. To je zelo dolgoročna študija. Torej, cel medijski sistem in naše demokracije se srečujejo z družbenimi omrežji, saj so vsi lahko oddajalci informacij. Vsak je lahko medij, ki objavlja. Slehernik lahko informacije dobi iz poplave različnih virov. In prav zato je razlog za obstoj tiskovnih agencij toliko jasnejši. Če imaš ocean, poplavo vseh teh novic, za katere sploh ne veš, od kod prihajajo, kakšni nameni stojijo za njimi, potrebuješ neka okna resnice in dejstev. Ljudje, državljani, ki so izpostavljeni vsem tem najrazličnejši virom, morajo imeti nekaj, čemur lahko zaupajo, da so informacije, ki jih dobijo tam, preverjena dejstva. Moderne tiskovne agencije delujejo na podlagi zakonov kot na primer STA ali na podlagi 177 medijskih lastnikov kot na primer DPA. Lahko si prepričan – greš v Ljubljano, prideš do stavbe, v kateri so prostori STA-ja, srečaš zaposlene in veš, da vse, kar objavljajo, preverijo in da informacije temeljijo na preverjenih dejstvih. To je ta svetilnik. To je okno, ki postaja vse pomembnejše po celem svetu, v nasprotju z vsemi raznoraznimi tako imenovanimi viri, s to množico nepreverjenih informacij. Zato je tako pomembno imeti enega od teh stebrov, na katerega se lahko nasloniš in zaneseš. Tiskovna agencija je eden teh stebrov preverjenih dejstev in preverjene resnice, tudi slovenska.