V ovadbi direktorju Urada vlade RS za komuniciranje (Ukom) Urošu Urbaniji očitajo, da je kot uradna oseba in javni uslužbenec zlorabil svoj uradni položaj in prestopil meje svojih uradnih pravic s tem, ko je od Slovenske tiskovne agencije (STA) od oktobra 2020 večkrat zahteval poslovno dokumentacijo, čeprav bi dostop do te dokumentacije lahko imela le vlada, ki po zakonu o Slovenski tiskovni agenciji v imenu države izvaja pravice ustanovitelja.

Pooblastila za prenos družbeniških upravičenj z vlade na Ukom pa zadnji nikoli ni izkazal, so razloge za vložitev kazenske ovadbe pojasnili pri Pravni mreži, iniciativi, ki, kot navajajo, nudi pravno podporo posameznikom in posameznicam ter organizacijam, ki se zaradi nenasilnega javnega delovanja znajdejo v pravnih postopkih.

Kot je razvidno iz ovadbe, ki jo je pridobila STA, je s tem po njihovem mnenju agenciji povzročil premoženjsko škodo za skoraj 520.000 evrov in huje onemogočal obstoj agencije ter njeno pravico do plačila nadomestila za izvajanje javne službe. Urbanija naj bi s takim ravnanjem storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

Kot je še zapisano v ovadbi, ki so jo v Pravni mreži spisali v sodelovanju z odvetniško družbo Pirc Musar & Lemut Strle, je Ukom vse doslej deloval kot predstavnik ustanovitelja zgolj in samo pri vsakoletnem sklepanju pogodbe o opravljanju javne službe, saj so bila proračunska sredstva za plačilo slednjega že od ustanovitve STA-ja naprej vselej zagotovljena na njegovi proračunski postavki.

Ob tem Ukom agenciji nikoli ni izkazal pooblastila za zastopanje vlade kot ustanoviteljice STA-ja. Še več, iz odgovora vodje službe za splošne zadeve na poslansko vprašanje Janje Sluga 4. decembra lani izhaja, da takšno pooblastilo vlade Ukomu nikoli ni obstajalo in da ta z agencijo zgolj sklepa pogodbe o opravljanju javne službe, ker je pri njem ustanovljena posebna proračunska postavka, na kateri se vsa leta zagotavljajo proračunska sredstva za STA.

Glede tega se sicer poraja vprašanje, tako Pravna mreža v ovadbi, ali so bile vse prejšnje pogodbe sploh sklenjene z ustrezno stranko, vendar ker so bile te vse do lanskega novembra izpolnjevane s strani obeh pogodbenih strank in ker ustanoviteljeva obveznost financiranja javne službe STA obstaja že na podlagi zakona o STA-ju, so bile z realizacijo pogodbe morebitne nepravilnosti sanirane, izvajanju pogodb pa vlada nikoli ni oporekala.

Urbanija naj bi svoj položaj izrabil tudi za to, da je nad STA z izvajanjem finančnega pritiska in neupravičenimi zahtevami za dostop do dokumentacije poskušal vplivati na njeno uredniško politiko. Ob upoštevanju številnih tvitov predsednika vlade Janeza Janša, ki se nanašajo na vsebinsko delo STA-ja, je po mnenju vlagateljev ovadbe jasno, da sta bila zahteva za posredovanje dokumentacije in odsotnost financiranja javne službe namenjena zgolj izvajanju političnih, ideoloških in finančnih pritiskov na agencijo.

Še več, ovadba Urbaniji očita, da je kaznivo dejanje storil z direktnim naklepom, saj je ob nedvoumni zakonski podlagi, ki mu določa uradne dolžnosti glede na položaj, ki ga zaseda, brez dvoma vedel, da je njegovo dejanje protipravno, kljub temu pa ga je hotel storiti, saj je oškodovanki iz maščevanja ter želje po politični in ideološki podrejenosti želel onemogočiti opravljanje njene javne službe.

Ob tem so spomnili, da Slovenska tiskovna agencija svojo zakonsko obvezno javno službo tako že 138. dan opravlja brez plačila, zaradi česar ji nastaja velika premoženjska škoda, ogrožen pa je tudi njen nadaljnji obstoj. Pri Pravni mreži so prepričani, da je "takšno protipravno stanje nujno prekiniti in raziskati naznanjena kazniva dejanja ter zoper osumljenca vložiti obtožni predlog".