O
O "turbulentnem začetku" slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja danes poroča več tujih medijev. Foto: BoBo

V Sloveniji ob prevzemu predsedovanja Svetu EU-ja nadaljuje obisk skupina okoli 50 novinarjev, akreditiranih pri evropskih institucijah. To je običajna praksa, prek katere predsedujoča država predstavi svoje dejavnosti prihodnjega pol leta. A glede na odzive tujih novinarjev je bila novinarska konferenca po pogovorih med kolegijem evropskih komisarjev in slovenske vlade vse prej kot običajna.

"Gledali smo odprto soočenje med novinarsko konferenco," je v pogovoru z novinarjem Radia Slovenija Lukom Robido povedal novinar časopisa Luxemburger Wort Diego Velazquez, ki v svoji dolgoletni karieri še ni videl česa takega. Za še večjo osuplost je poskrbelo predvajanje vladnega videa o medijskih razmerah v Sloveniji, ki ga je Janša želel pokazati že na zaslišanju skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije. Takrat vodja skupine Sophie in 't Veld tega ni dovolila, zato je Janša ob očitkih o cenzuri videopovezavo prekinil.

Novinarji, ki so bili prisotni na brifingu in o tem tvitali, so med drugim zapisali, da Janša verjetno s prikazom videa ne bo dosegel želenega učinka. Drugi so prikaz označili za enega najbolj nenavadnih trenutkov novinarskih turnej, ki jih običajno ob začetku prevzema predsedovanja Svetu EU-ja za skupino bruseljskih dopisnikov pripravijo predsedujoče države.

Opozorili so še, da je Janša na brifingu očital evropskim poslancem, da lažejo. Zbranim novinarjem je še dejal, da kažejo enostransko podobo svobode medijev in dodal, da "ve, kdo so njihovi viri". "Premierjev poudarek je, da je veliki varuh svobode medijev, njegovi nasprotniki pa to niso in so prava grožnja medijski svobodi, film pa je videti kot video na YouTubu, ki bi ga naredil neki teoretik zarote," je za Radio Slovenija dejal Velazquez.

Janšev video o medijih in Hojsova izjava o svinjah

Janša o Timmermansu: "Če ti ni všeč resnica, potem je to tvoja težava."

Novinarji so Janšo vprašali tudi glede incidenta z izvršnim podpredsednikom komisije Fransom Timmermansom, saj se zaradi fotografije dveh slovenskih sodnikov s socialdemokratskima politikoma, ki jo je gostom kot dokaz politične pristranskosti sodstva pokazal premier Janez Janša, protestno ni udeležil skupinskega fotografiranja.

Sorodna novica J. Janša: Evropska unija je del rešitve. U. Von der Leyen: Smo na točki preobrata za EU.

Novinar nemškega medija Süddeutsche Zeitung Matthias Kolb je poročal, da se je Timmermans fotografiranju izognil zaradi Janševega kazanja fotografije dveh slovenskih sodnikov z dvema socialdemokratskima politikoma, kar da kaže na politično pristranskost slovenskega sodstva. "Preprosto nisem mogel biti na istem odru s premierjem Janšo po njegovem nesprejemljivem napadu in obrekovanju dveh sodnikov in dveh poslancev S&D-ja," je po poročanju Kolba dejal Timmermans.

Janša pa je novinarjem danes glede dogodka odgovoril, da Slovenija ni kolonija ali članica drugega razreda. "Ponudili smo odgovore o vladavini prava. Če ti ni všeč resnica, potem je to tvoja težava," je dodal. Na protestno potezo se je odzvala tudi govorka Evropske komisije Dana Spinant, ki je pojasnila, da je Timmermans "zelo jasno in odprto pojasnil", zakaj se ni udeležil skupinskega fotografiranja, da je o nameri obvestil predsednico Evropske komisije in da je ta njegovo odločitev sprejela.

Odziv predsednice sodniškega društva

Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević je pozdravila odziv predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je na četrtkovi novinarski konferenci poudarila pomen neodvisnosti sodišč in predvsem sodnikov.

"Slovenski sodniki se tudi v času predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja zavedamo svoje odgovornosti in pomena profesionalne drže," je navedla Vesna Bergant Rakočević. Kot je še zapisala, slovenski sodniki poudarjajo tudi "pomen zavedanja, da smo ne le slovenski, pač pa tudi evropski sodniki".

"Premierjev poudarek je, da je veliki varuh svobode medijev, njegovi nasprotniki pa to niso in so prava grožnja medijski svobodi, film pa je videti kot video na YouTubu, ki bi ga naredil neki teoretik zarote," je povedal novinar časopisa Luxemburger Wort Diego Velazquez. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Hojs o izjavi o svinjah: "Nisem imel v mislih Timmermansa."

Na brifingu je bil tudi notranji minister Aleš Hojs, ob komentarjih svojih tvitov glede svinj med petkovimi protestniki je dejal, da bi lahko po včerajšnjem dogajanju komu rekel svinja, pri čemer nima v mislih tistih s Prešernovega trga, pač pa nekoga, ki sedi visoko v birokraciji Evropske unije.

Kot je na Twitterju zapisal David M. Herszenhorn, dopisnik Politica iz Bruslja, so Hojsa na današnjem brifingu vprašali glede njegovih tvitov pretekli teden, v katerih je v povezavi s protesti omenjal svinje. Hojs je tvitnil, da so t. i. rumeni jopiči brez potrebe prišli na Prešernov trg, "saj bi lahko kulturno proslavljali na Trgu Republike. Ne meči biserov med svinje, pravi Sveto pismo in lahko bi sledili tej modrosti."

Sorodna novica "Očitno je, da se komisija ne namerava odmakniti od problematičnih točk v primeru Slovenije"

Kot navaja novinar, "je Hojs dejal, da ni za svinjo označil nobenega posameznika, potem pa dodal, da bi lahko, potem ko je včeraj slišal, kar je, nekoga označil za svinjo, in da to niso osebe na Prešernovem trgu (kjer so potekali protesti), temveč 'sedijo visoko v birokraciji EU-ja'". Ob tem je Herszenhorn zapisal, da "bi bilo milo reči, da je to čuden začetek slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja".

Kot je za Televizijo Slovenija z Brda poročala novinarka Marta Razboršek, so bruseljski dopisniki takoj posumili, da je notranji minister s svinjo mislil na komisarja Fransa Timmermansa. "Jaz in večina kolegov smo takoj pomislili, da gre za nizozemskega evropskega komisarja Timmermansa," je za Televizijo Slovenija dejal tudi nizozemski novinar Nicolaas Goedegeburg, ki se mu je primerjava zdela neposrečena.

A Hojs se je na Twitterju odzval na interpretacijo odgovora in zagotovil, da v mislih ni imel izvršnega podpredsednika Evropske komisije. Pozneje je ministrstvo za notranje zadeve v sporočilu za javnost še enkrat zatrdilo, da minister ni mislil Timmermansa, pa tudi s prvotnim tvitom naj ne bi ciljal na nikogar osebno, temveč je ciljal na vrednote, kot so spoštovanje do umrlih v osamosvojitveni vojni, predsednika in domoljubja, ki so jih nekateri izžvižgali med osrednjo proslavo ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije. Sicer se ministru za notranje zadeve zdi čudno, da tuje novinarje zanimajo notranjepolitične teme. "Dajmo se raje osredotočiti na predsedovanje," je pripomnil.

Violeta Bulc in Dimitrij Rupel o uvodu v predsedovanje Svetu EU-ja

Tuji mediji o "turbulentnem začetku", "škandalu za zaprtimi vrati"...

O "turbulentnem začetku" slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja danes poroča več tujih medijev. Britanski časopis Financial Times (FT) omenja kritike predsednice komisije Ursule von der Leyen zaradi ravnanja slovenske vlade na področjih svobode medijev in pravosodja, medtem ko je premier Janez Janša branil ravnanje vlade. "Njuna napeta tiskovna konferenca je sledila težkemu srečanju med Janšo in evropskimi komisarji, ki so bili na obisku v državi," dodaja FT. O "škandalu za zaprtimi vrati na Brdu", na katerega sta se odzvala Timmermans in von der Leyen, piše tudi nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). "Tako se je prevzem slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja, kar je bil namen obiska komisije, začel tudi z nesoglasji," navaja.

Francoski Figaro pa medtem piše, da je slovenski premier na srečanju z evropskimi komisarji naredil "napako", ko je pod vprašaj postavil integriteto sodnikov. "Prvi dan slovenskega predsedovanja je fiasko," je zapisala novinarka časopisa in dodala, da se je predsedovanje Slovenije začelo "zelo slabo". "Ozračje med Ursulo von der Leyen in Janezom Janšo v četrtek, 1. julija, popoldne je bilo ledeno," še piše Figaro. O velikih napetostih med komisijo in slovensko vlado govori tudi belgijski Le Soir. Da je Slovenija predsedovanje začela s škandalom, pa so med drugim poročali še hrvaški Večernji list in avstrijska Presse ter Standard.

Štirje slovenski evropski poslanci o prvem dnevu predsedovanja

Tomc: Timmermans pokazal veliko izključevalnost in nespoštljivost do gostitelja

Četrtkovega obiska Evropske komisije ob začetku slovenskega predsedovanja pa so se dotaknili tudi evropski poslanci iz Slovenije. Poslanci različno ocenjujejo tako potrditev slovenskega načrta za okrevanje kot incident s podpredsednikom komisije. Tanja Fajon (S&D/SD) si sicer želi predvsem, da bi Slovenija popravila slab vtis, ki se je v evropskih diplomatskih in novinarskih krogih ustvaril v preteklem letu, in se izkazala kot zrela država, ki resnično brani evropske vrednote.

Na drugi strani pa je Romana Tomc (EPP/SDS) prepričana, da je Slovenija dobro pripravljena in bo naredila vse, kar je le mogoče, da pomaga EU-ju najti skupno pot in se izkaže kot uspešna predsedujoča. Razprava med četverico poslancev – sodelovala sta tudi Klemen Grošelj (LMŠ/Renew) in Franc Bogovič (SLS/EPP) – se je močno razvnela, ko je prišel na vrsto četrtkov spor z izvršnim podpredsednikom komisije Fransom Timmermansom. Tomc meni, da se temu dogodku posveča čisto preveč pozornosti, saj da "v ničemer ne bo zaznamoval našega predsedovanja". Sicer pa krivca vidi v Timmermansu, ki da je pokazal "veliko izključevalnost in nespoštljivost do gostitelja" ter se odzval popolnoma neprimerno.

Fajon: Šlo je za zlorabo fotografije. Grošelj: Incident je bil nepotreben madež.

Bogovič je bil spravljivejši in odgovornost za incident vidi tudi na Janševi strani, se pa strinja, da bi si bilo včerajšnji dan bolje zapomniti po čem drugem in da to "predsedovanja ne bo usodno zaznamovalo". Fajon, ki je tudi sama na omenjeni fotografiji, nasprotno daje prav Timmermansu, ki da se je odzval zato, ker "kazanje fotografij z nekih naključnih družabnih dogodkov ne more opravičevati in biti argument za to, da vlada brani neodvisno pravosodje". Po njenem mnenju je šlo za "zlorabo fotografije" za diskreditacijo političnih nasprotnikov, kar "veliko pove o neprimernosti obnašanja" samega premierja. "Prvi dan, prvi incident, in tako se bo verjetno nadaljevalo," je še dejala. Tudi Grošelj je bil podobnega mnenja. Incident je bil po njegovem popolnoma nepotreben "madež na prvem dnevu predsedovanja", s katerim si je vlada "naredila medvedjo uslugo in si otežila predsedovanje", saj bo zdaj še težje zagovarjala svojo nevtralno posredniško vlogo, ko bo šlo za vprašanja vladavine prava.

Dvignjene obrvi tudi zaradi govora predsednice Evropske komisije

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Foto: BoBo
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Foto: BoBo

Nekaj obrvi je v četrtek dvignil tudi govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen na Bledu, ki ga je začela z znanim citatom prvega predsednika samostojne Slovenije Milana Kučana izpred 30 let. Medtem ko je Tomc "skoraj prepričana", da predsednica, ki je zelo povezovalna in spravljiva, ni vedela, kakšno konotacijo imajo v Sloveniji te besede in jih, če bi poznala kontekst, ne bi uporabila, Grošelj verjame, "da ima vsak politični govor neko sporočilno vrednost in izbira besed nikoli ni naključna" ter da von der Leyen "vsako besedo izreče po tehtnem premisleku". Bogovič pa je – kot je sam dejal, malo hudomušno – pripomnil, da predpostavlja, da predsednica komisije "z gospodom Kučanom ni hodila v isto šolo in se srečevala v istih političnih krogih" ter da je njen govor morda dokaz, "da lahko v Sloveniji vsak kaj pametnega pove ne glede na to, s katerega političnega pola prihaja".

Za vročo kri je v razpravi poskrbela tudi četrtkova pozitivna ocena slovenskega načrta za okrevanje in odpornost. Pozitivno oceno so vsi poslanci pričakovali, a zelo različna ostajajo njihova mnenja glede samega načrta. Tomc in Bogovič namreč menita, da gre za velik uspeh in priznanje ekipi, ki da je pripravila resnično dober načrt. Fajon je po drugi strani ponovila oceno, da gre za "povprečen, neambiciozen načrt", ki je nastal v precej ozkem krogu brez širše razprave ter s katerim smo pač "izpolnili minimalna merila in nič več kot to". Tudi Grošelj v njem vidi vrsto pomanjkljivosti.

Poslanec Nemec incident na Brdu označil za nedopustno osramotitev

Na potezo predsednika vlade, zaradi katere se podpredsednik komisije Frans Timmermans ni udeležil skupinskega fotografiranja, so se odzvali tudi v stranki SD. "Gre za blamažo, ki je nedopustna," je v izjavi za medije opozoril poslanec Matjaž Nemec. Kot je pojasnil, je Janša ob fotografiji pojasnjeval svoje osebno stališče, zakaj ni mogoče v slovenskem sodstvu odpravljati anomalij in zakaj je nemogoče reformirati slovensko sodstvo.

"Gre za to, da se je prvič zgodilo, da bi ena od držav članic na prvi dan predsedovanja izkoristila priložnost in obračunavala s političnimi nasprotniki, ki predstavljajo največjo grožnjo na naslednjih volitvah zdajšnji oblasti," je dejal Nemec. Predsednik vlade je po prepričanju Nemca manipuliral s fotografijo, ki je bila posneta v Mariboru pred nekaj leti. Janšo je obenem spomnil, da imamo v Sloveniji ustavnega sodnika, ki je izjavil, da je Janša ena največjih zgodovinskih osebnosti v Sloveniji, in da iz tega nihče ni delal velike težave. To je sicer na Twitterju zapisal Klemen Jaklič, a takrat še ni bil ustavni sodnik.

Timmermans je sicer Nemca med pripravami na srečanje predstavnikov poslanskih skupin DZ-ja s predstavniki Evropske komisije obvestil, da se je zgodil incident, "ki mu ni para in za katerega se ne spomni, da bi se kadar koli zgodil", je dejal Nemec. S potezo se je želel zoperstaviti manipulaciji, ki se je začela že prvi dan slovenskega predsedovanja, je dejal poslanec. Do takšnih potez in manipulacije dogodka, ki bi moral biti namenjen predvsem vzpostavljanju dialoga med komisijo in vlado, so bili po besedah Nemca kritični tudi drugi člani Evropske komisije. Ocenjuje, da je ta incident zasenčil dobro namero komisije, da bi na konstruktiven način začeli šestmesečno predsedovanje Slovenije Svetu EU-ja. "Žal ni bilo tako," je dejal.