V dveh mesecih se državi predhodno izplača 13 odstotkov predvidenih sredstev, kar v primeru Slovenije znaša 231 milijonov evrov. Foto: Pixabay
V dveh mesecih se državi predhodno izplača 13 odstotkov predvidenih sredstev, kar v primeru Slovenije znaša 231 milijonov evrov. Foto: Pixabay

Evropska komisija se sicer izmika konkretnim odgovorom na vprašanja, kje se pri ocenjevanju teh načrtov zatika. V Bruslju so sicer napovedali, da so prva plačila v okviru že odobrenih nacionalnih načrtov predvidena v začetku avgusta.

Najprej načrt oceni komisija, nato ga v štirih tednih s kvalificirano večino potrdijo članice Unije. Finančni ministri EU-ja so doslej potrdili 16 nacionalnih načrtov, ki so podlaga za črpanje evropskih sredstev za okrevanje po pandemiji, Evropska komisija pa je doslej pozitivno ocenila 18 nacionalnih načrtov, pri čemer dveh, irskega in češkega, članice še niso obravnavale. V začetku tega tedna so v drugem svežnju potrdili tudi slovenskega.

Bruselj bo prva sredstva izplačal že avgusta

Ko Svet EU-ja, v okviru katerega odločajo članice Unije, odobri načrt, Evropska komisija s članico podpiše sporazum o financiranju. V dveh mesecih se državi predhodno izplača 13 odstotkov predvidenih sredstev, kar v primeru Slovenije znaša 231 milijonov evrov, celoten načrt za Slovenijo pa je vreden 2,5 milijarde evrov. V komisiji so danes napovedali, da bodo prva sredstva v okviru 13-odstotnega predfinanciranja za že odobrene načrte predvidoma izplačali v začetku avgusta, niso pa povedali, katere države bodo dobile denar v tem prvem krogu.

Na vprašanje, kdaj bo Slovenija dobila prvi denar, je finančni minister Andrej Šircelj v ponedeljek na novinarski konferenci odgovoril, da je rok 60 dni, da si želi, da bi bilo to čim prej, ter da pričakuje, da se bo to zgodilo najpozneje septembra.

Danes so v komisiji potrdili, da se je Madžarska strinjala s podaljšanjem roka za ocenjevanje načrta do konca septembra. Foto: Reuters
Danes so v komisiji potrdili, da se je Madžarska strinjala s podaljšanjem roka za ocenjevanje načrta do konca septembra. Foto: Reuters

Za Madžarsko podaljšan rok ocenjevanja do konca septembra

Med načrti, ki še čakajo na oceno komisije, sta tudi madžarski in poljski, ki dvigata veliko prahu. Obe državi sta namreč zaradi očitanih kršitev vladavine prava v težavnem odnosu z Brusljem. V komisiji se že vseskozi izmikajo konkretnim odgovorom na vprašanja, kje se zatika. V primeru Madžarske naj bi imela komisija pomisleke zaradi nezadostnih zagotovil glede zaščite pred zlorabo sredstev, pri Poljski pa se verjetno zatika zaradi vprašanj v povezavi z neodvisnostjo sodstva, a so v komisiji s komentarji skopi.

Danes so v komisiji potrdili, da se je Madžarska strinjala s podaljšanjem roka za ocenjevanje načrta do konca septembra. Poljska je dvomesečni rok za ocenjevanje že enkrat podaljšala, in sicer do 1. avgusta, mogoče pa je še eno podaljšanje, a odločitve za zdaj še ni.

Poljski načrt mora prispevati k uresničevanju vseh ali bistvenega dela letnih evropskih priporočil članicam, kar je tudi eno od enajstih meril pri ocenjevanju načrta. V primeru Poljske se ta priporočila nanašajo tudi na vprašanja neodvisnosti sodstva.

Med enajstimi merili so: uravnoteženost pristopa, upoštevanje evropskih reformnih priporočil, vpliv na rast, odpornost in socialni vidik, noben ukrep ne sme bistveno škoditi okolju, spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda, trajnost učinkov, učinkovitost izvajanja, razumnost in verjetnost ocen stroškov, trdnost nadzornega sistema ter koherentnost.