Vrveža na šolskih hodnikih zaradi koronaukrepov ni. Foto: BoBo/Borut Živulovič
Vrveža na šolskih hodnikih zaradi koronaukrepov ni. Foto: BoBo/Borut Živulovič

Prvi šolski dan se je na gimnaziji Ledina začel zelo umirjeno, malo pred osmo uro so začele skozi glavni vhod kapljati prve skupinice dijakov, večje gneče pa, sploh ker so uredili tri ločene vhode za 4., 3. in 2. letnike, ni bilo. Novinci, 1. letniki, t. i. fazani, ki bodo, kot vse kaže, spet tradicionalni krst doživeli zgolj na daljavo, pa so na šolo prišli šele ob 10. uri. Dijakinje in dijaki so se v skladu s protikoronskimi ukrepi disciplinirano držali v svojih razredih, tako da tipičnega šolskega vrveža na hodnikih med odmori ni bilo opaziti, šola pa je bolj spominjala na "mesto duhov".

Ravnatelj Gimnazije Ledina Roman Vogrinc. Foto: BoBo/Borut Živulovič
Ravnatelj Gimnazije Ledina Roman Vogrinc. Foto: BoBo/Borut Živulovič

Na gimnaziji v novo šolsko leto sicer korakajo "z upanjem, da bo kar se da normalno". "Sami se bomo znotraj šole maksimalno potrudili, da bi to omogočili, hkrati pa upamo, da bodo z višjih inštanc vzpostavljene takšne razmere, da bo dejansko lahko to šolsko leto v šoli," je za MMC pojasnil ravnatelj Roman Vogrinc.

"Letos smo že vedeli, kaj vse nas lahko čaka, lani smo v šolsko leto šli s precej več upanja, da bo leto bolj normalno, kot se je potem izkazalo. Preigravali smo vse možne različice, če bo ostalo v tem okviru, je v redu, bojim pa se, da se bodo pojavile še popolnoma neslutene različice," je nadaljeval Vogrinc.

"Zelo nestanovitno, iz tedna v teden ne veš, kaj bo. Imeti moraš plan A in plan B, v zbornici ravno določamo datume, kdaj bodo testi znanja, a v bistvu ne vemo, ali bo vse skupaj zdržalo do oktobra, do maja ali bomo šolo zaprli že prej, niti za nekaj dni vnaprej ne vemo, kako bo," je poučevanje pod protikoronskimi ukrepi opisala profesorica zgodovine na gimnaziji Ledina Sara Abrahamsberg.

Glede pričakovanj za novo šolsko leto je dejala, da tako pri učiteljih kot učencih "ostaja veliko upanje, da se vse vrne spet v stare tirnice". Ob začetku lanskega šolskega leta nekako nihče ni zares verjel, da bodo šole spet zaprli, je dejala in dodala: "Zdaj pa nekako pričakujemo, da nas bodo, pričakujem še eno pestro leto in upam, da uspešno".

Profesorica zgodovine Sara Abrahamsberg. Foto: BoBo/Borut Živulovič
Profesorica zgodovine Sara Abrahamsberg. Foto: BoBo/Borut Živulovič

Česa si želijo dijakinje in dijaki?

Dijakinja zaključnega letnika po ravnateljevih besedah enega zgovornejših razredov 4. c na šoli Nika je za MMC dejala, da novo šolsko leto gotovo prinaša veselje, saj se bodo lahko spet malo podružili in ker so končno spet lahko v šoli, žalost pa pride, ker se spet začne učenje, ki letos prinaša še dodaten stres, ker bodo opravljali maturo.

Šolo na daljavo je komentirala njena sošolka Maruša. Šola na daljavo, da ali ne? "Iskreno bi rekla, da ne, ker ni družbe in druženja, mislim, samo enkrat smo v gimnaziji, tako da je škoda, če zamudiš te trenutke," je odgovorila.

Tina je kot razlog proti šoli na daljavo dodala, da "so izgube znanja res ogromne", in iskreno priznala: "Zase vem, da sem pol manj delala za šolo, kot ko smo bili dejansko v šoli." Tina si v novem šolskem letu želi: "Da bi ob učenju lahko čim več spala, skrbi me, da bo zaradi pomanjkanja spanca kar kriza."

"Da bomo zdravi in da bomo lahko hodili normalno v šolo," je bistvo strnila Vanja.

Luka pa si predvsem želi zmanjšanje protikoronskih ukrepov, da bo na šoli končno spet lahko kakšen dogodek "v živo".

Dijaki so sicer večinoma poudarjali, da med epidemijo najbolj pogrešajo prav socialne vidike šole, tradicionalni krst fazanov, izlete, ekskurzije. Bojijo se, da ne bo maturantskega plesa.

Minil je prvi šolski dan
Tako profesorji kot dijaki upajo, da bodo letos lahko ostali v šoli in šole na daljavo ne bo. Foto: BoBo/Borut Živulovič
Tako profesorji kot dijaki upajo, da bodo letos lahko ostali v šoli in šole na daljavo ne bo. Foto: BoBo/Borut Živulovič

Goljufanje na daljavo in luknje v znanju

Trenutno smo še v modelu B, v katerem šole obiskujejo vse dijakinje in dijaki, ob nadaljnjem poslabšanju epidemije pa bo lahko sledil model C, po katerem bo polovica šolarjev spet izmenično delala na daljavo. "Takšno delo je konfuzno, so doma, pa spet malo na daljavo, največji problem so tukaj ocene, sploh pisanje testov na daljavo je nemogoče, nikoli ne veš, kaj se zares z dijakom doma dogaja, v šoli vsaj približno vidimo, kakšno je stanje, lahko pomagaš, na daljavo, če se ti dijak ne odpre in sam pove, zelo težko zaznaš, kakšno je realno stanje, model C gotovo ni najboljši za šolo," je profesorica zgodovine odgovorila, da upa, da šole na daljavo ne bo več.

Na daljavo tako ni možnosti, da bi učitelji lahko nadzirali, ali učenec goljufa in prepisuje, zato je ugotavljanje realnega stanja znanja pri učencih izjemno težavno. "Ne veš in ne moreš dokazati, da nekoga po krivem obdolžiš, pa tudi ni v redu. V razredu čutiš energijo, ali razumejo ali ne, v minuti oz. sekundi lahko pogledaš, rečeš, to ni v redu, daj, še malo napiši, daš spodbudo. V 45 minutah je teh trenutkov ogromno, na daljavo pa tega seveda ni, nekdo noče prižgati kamere, nekomu morda res ne dela, ne veš," je poudarila velik pomen fizične prisotnosti tako učencev kot učiteljev v razredu.

Izginula socializacija

Najtežje delo na daljavo imajo profesorji naravoslovja, npr. matematike in fizike, kjer se učenci še hitreje izgubijo in pogosteje nujno potrebujejo nekoga ob sebi, da jim "s prstom pokaže". "Vem, da so učitelji pri matematiki opažali veliko več lukenj v znanju, ker se snov nadgrajuje," je nadaljevala profesorica zgodovine in ob tem poudarila, da so po njenem mnenju pri šoli na daljavo še največja težava manjkajoči stiki in socializacija.

V gimnazijskem programu zaradi dela na daljavo na Ledini sicer po ravnateljevih besedah niso zaznali veliko težav in upada znanja, saj matura ni pokazala bistvenih odklonov, a šolsko življenje ne predstavljajo zgolj ocene in znanje. "Z vsem drugim pa je bila težava, to je tisto, česar si ne želim več. Umanjkala je socializacija, dejanski stik z dijaki, tudi klasična motivacija, ki jo lahko vzpostavi le neposreden odnos v razredu, pa ne le na relaciji učitelj – dijak tudi med samimi dijaki. V razredu nastane pozitivna spodbuda, izmenjava mnenj, tega je na daljavo bistveno manj in ni tako produktivno," je kot največjo težavo socialno izolacijo izpostavil tudi Vogrinec.

Na šoli so uredili tri različne vhode, da se bodo učenci čim manj srečevali. Foto: BoBo/Borut Živulovič
Na šoli so uredili tri različne vhode, da se bodo učenci čim manj srečevali. Foto: BoBo/Borut Živulovič

Obglavljena gimnazijska tradicija

"Vsa tradicija, ki jo povezujemo z gimnazijskim življenjem, je bila obglavljena. Odkar je korona, ni več maturantskih plesov, ni več tradicionalnega krsta fazanov, ki smo ga sicer lani imeli na daljavo. Bil je približno tako življenjski, kot je vzgoja na daljavo," je dejal ravnatelj. Znotraj razmer bodo tudi letos tako poskušali izpeljati določene dogodke, a "druženja ob krstu v obliki izpred treh let si ne predstavljam".

"To, da imamo maske in držimo razdaljo, je postalo že čisto običajno, tako da prvi šolski dan ni nič drugačen, klasično pričakovanje, majhen krč v želodcu, ki ga večina učiteljev 1. septembra čuti, ne glede na leta dela, potem ko prideš v razred, vidiš poglede, je vse normalno," je prvi šolski dan na Ledini opisal ravnatelj. Daleč najopaznejša sprememba je gotovo to, da ni nobenega druženja po hodnikih, nobenega tipičnega šolskega direndaja in razposajenosti. "Vrveža ni, šola je, kot bi izumrla, pa je polna," je karikiral Vogrinec.

So protikoronski ukrepi na šoli dovolj življenjski?

"Lahko bi bilo še slabše, a mislim, da niso. Zdaj, ko bomo prihajali v razrede, je z maskami zelo težko govoriti," je profesorica odgovorila, da so za izvajanje pedagoškega procesa še najbolj moteče maske pri pouku.

Sorodna novica "Dijaki so bili v lanskem šolskem letu na zadnjem mestu"

"Razumem, da zdravstvo išče rešitve iz svoje perspektive, bi pa pričakoval, da se zavedajo nečesa, in sicer da nam v šolah zagotovo ne gre za nič drugega kot to, da bi lahko delali v šolah," pa je odvrnil ravnatelj Vogrinc in dodal, da si želi, da bi znotraj koronaukrepov pristojni šolam dali "dovolj proste roke, da bi, glede na specifiko posamične šole, ki po zgradbi niso enake, sami ustvarjali varno okolje". To bi bilo veliko bolj smiselno in učinkovito, je dejal.

"Kakšen pretiran predpis, točno takšna razdalja, za katero vemo, da jo v praksi ne moreš ves čas zagotavljati, povzroča veliko sivih las, namesto da bi bila dana malo bolj ohlapna, a vseeno jasna navodila," je sklenil misel in dodal, da je treba poiskati najbolj optimalno zaščito, ki se lahko znotraj določene šole izvaja.

"Da bi se vsak dan lahko videli v šoli"

"Želim jim uspešno leto, leto, ki bo pravo dijaško leto z vsemi stvarmi, ki pridejo zraven, z odmori, srečevanji na hodnikih, da bi se vrnil ta del šole, si želim. Da se morda počasi vrnejo tudi izleti in ekskurzije. Želim jim veliko znanja, da se bodo dobro počutili v šoli, predvsem pa, da bodo pogumni, sploh 1. letniki, pogumno naprej," je dijakinjam in dijakom ob novem šolskem letu zaželela Sara Abrahamsberg.

"Da bi se prav vsak dan lahko videli v šoli," pa je svojo željo dodal Vogrinc.