Foto: ARS
Foto: ARS

Literarni večer Ars teatralis bo tokrat gostoval v Italiji, v štandreški cerkvi sv. Andreja apostola, ki je ena največjih v goriški nadškofiji. Tako radio kot gledališče se poslušalcem in obiskovalcem z gostovanjem v cerkvi približata na manj običajen način.

Literarnemu večeru Ars teatralis: Odrešenje in onkraj boste v ponedeljek, 13. septembra, ob 20.00 v neposrednem prenosu lahko prisluhnili na 3. programu Radia Slovenija, programu Ars, na slovenskem programu Rai FJK – Radiu Trst A in v spletnem videoprenosu.

V Štandrežu, kjer je številna slovenska skupnost, se je leta 1676 rodil tudi kapucinski oče Romuald, krstno imenovan Lovrenc Marušič. Služboval je med drugim v Gorici in Škofji Loki in prav tam je napisal Škofjeloški pasijon, ki velja za najstarejše ohranjeno dramsko delo, napisano v slovenščini – letos mineva 300 let od prve uprizoritve.

In kot je oče Romuald prvi izpričani začetnik slovenskega dramskega jezika, se je veliki italijanski pesnik Dante Alighieri, čigar 700. obletnico smrti zaznamujemo letos, pojavil ob zori italijanskega pesniškega jezika.

Rdeča nit: ideja trpljenja in odrešenja
Idejni vodja cikla Ars teatralis in režiser literarnega večera Odrešenje in onkraj je Alen Jelen, scenarij pa je delo Mateja Venierja, ki ugotavlja: "Njuna literarna svetova se ne bi mogla bolj razlikovati, vendar oblikovno nadvse prefinjene Dantejeve tercine in kakor iz brun zbite, pa skrajno ekspresivne rimarije očeta Romualda, polne prvinske ljudske čustvenosti, povezuje marsikaj, še najbolj pa tema odrešenja: Kristusovo odrešenjsko trpljenje so očetje kapucini v Škofji Loki na najbolj nazoren način prikazali svojim vernikom, veliki Alighieri pa je trpljenje grešnikov v peklu in vicah opisal tudi kot opomin za prehod duše k višjemu odrešenjskemu spoznanju."

Škofjeloški pasijon je sicer težko natančno datirati. Zgodovinski okvir je precej širok in ne vemo popolnoma natančno, kdaj je bil zapisan, vemo pa, da v času, ko je pater Romuald živel v loškem kapucinskem samostanu, torej v letih od 1715 do 1727. Foto: BoBo
Škofjeloški pasijon je sicer težko natančno datirati. Zgodovinski okvir je precej širok in ne vemo popolnoma natančno, kdaj je bil zapisan, vemo pa, da v času, ko je pater Romuald živel v loškem kapucinskem samostanu, torej v letih od 1715 do 1727. Foto: BoBo

Igra v igri
Dramaturški koncept je zasnovan kot uprizarjanje bralne vaje – gre za neke vrste gledališče v gledališču. Nastopali bodo Ana Facchini, Nikla Petruška Panizon, Matija Rupel, Danijel Malalan in Igor Velše.

Orgelsko glasbo bo izvajala organistka, pedagoginja in glasbena urednica na Programu Ars Polona Gantar. Kot protiutež pa bo zazvenel še violončelo, na katerega bo igrala tržaška violončelistka, džezovska pevka in skladateljica Andrejka Možina.

Dogodek je plod sodelovanja programa Ars, Slovenskega stalnega gledališča Trst, Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Slofesta – festivala slovenske narodne skupnosti v Italiji.

Ars teatralis: literarni večer Odrešenje in onkraj