Namen Janševega obiska v Ukrajini je izkazati podporo Slovenije evropski in evroatlantski perspektivi Ukrajine ter potrditi zavezanost Slovenije politiki ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja, so sporočili iz premierjevega kabineta. Dodali so, da bo obisk hkrati priložnost za krepitev dialoga in poglobitev dvostranskih odnosov med državama.
Slovenija podpira ozemeljsko celovitost in neodvisnost Ukrajine ter se zavzema za deeskalacijo in mirno reševanje konflikta na vzhodu države, prav tako pa podpira tudi prizadevanja Ukrajine pri približevanju standardom evroatlantskih integracij in poziva k napredku zlasti na področju boja proti korupciji, vladavine prava in neodvisnosti sodstva, so dodali.
Blagovna menjava z Ukrajino se povečuje
V premierjevem kabinetu so še poudarili, da se je gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Ukrajino v zadnjih letih krepilo, blagovna menjava pa je kljub pandemiji ohranila pozitivno dinamiko. Dodali so, da so perspektivna področja za krepitev gospodarskega sodelovanja farmacija, kmetijstvo, digitalizacija, energetska učinkovitost in okoljske rešitve.
Po podatkih portala Izvozno okno je lani do konca novembra blagovna menjava med Slovenijo in Ukrajino znašala skoraj 283 milijonov evrov, od tega je bilo izvoza za skoraj 219 milijonov in uvoza za nekaj manj kot 64 milijonov evrov. Leto prej je celotna blagovna menjava znašala skoraj 260 milijonov evrov.
Janša je v torek obsodil rusko priznanje neodvisnosti ukrajinskih separatističnih regij. "Rusko priznanje dveh separatističnih ozemelj v Ukrajini je očitno kršenje mednarodnega prava in dogovorov iz Budimpešte in Minska. Slovenija obsoja to nezakonito dejanje. EU mora Ukrajini ponuditi perspektivo polnopravnega članstva," je na Twitterju zapisal Janša.
MZZ na pogovor poklical ruskega veleposlanika
Slovensko zunanje ministrstvo je zaradi ruskega priznanja neodvisnosti samooklicanih ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika v Ljubljani Timurja Ejvazova, so sporočili z MZZ-ja. Namestnik političnega direktorja na MZZ-ju Bogdan Batič je veleposlaniku prenesel odločno nasprotovanje Slovenije ruskim potezam ob ukrajinski meji, še posebej enostranskemu ruskemu priznanju neodvisnosti ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk.
Gre za hudo kršitev mednarodnega prava in obveznosti, ki jih je Rusija prevzela z vrsto sporazumov, vključno s sporazumom iz Minska, so poudarili na MZZ-ju.
Zunanje ministrstvo je sicer že v torek izrazilo ostro nasprotovanje ponedeljkovi odločitvi ruskega predsednika Vladimirja Putina, da prizna neodvisnost dveh pokrajin na vzhodu Ukrajine. Zunanji minister Anže Logar pa je dejal, da je Rusija s tem kršila mednarodno pravo in mednarodna načela.
Slovenska podpora Ukrajini
Medtem ko so nekatere članice Nata in EU-ja Ukrajini v zadnjih tednih, ko je Rusija začela kopičiti svoje vojaške enote ob meji z njo, dobavile tudi pomoč v orožju, bo Slovenija, kot je prejšnji teden dejal obrambni minister Matej Tonin, Ukrajini pri spoprijemanju z rusko grožnjo pomagala s tehnično opremo in z opremo za dvojno uporabo.
Slovenska vlada je v ponedeljek na dopisni seji Ukrajini namenila materialno pomoč. Sklenila je, da ji bo prek mehanizma EU-ja na področju civilne zaščite ob izrednih dogodkih velikega obsega, ki ogrožajo prebivalce Ukrajine, poslala materialno pomoč v obliki spalnih vreč, gumijastih škornjev, dizelskih generatorjev, rokavic in higienskih mask v skupni vrednosti 163.000 evrov.
Janša in Morawiecki: Priča smo bitki za Evropo
Slovenija in Poljska sta se pred četrtkovim izrednim vrhom Evropske unije o ruski agresiji na Ukrajino zavzeli za vstop Ukrajine v EU-ju do leta 2030. Slovenski premier Janša in njegov poljski kolega Mateusz Morawiecki sta v pismu predsedniku Evropskega sveta in evropskim kolegom pozvala k "hitrim in pogumnim odločitvam", saj smo priča "bitki za Evropo".
V skupnem pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu in voditeljem držav članic sta pozvala, naj Ukrajina čim prej dobi status kandidatke za članstvo v EU-ju. Članica naj bi postala leta 2030, če bo izpolnila pogoje.
Z grožnjo Rusije se je treba spopasti močno in enotno, tudi z uvedbo takojšnjih sankcij, a treba je "iti veliko dlje", sta zapisala v pismu, ki ga je videla Slovenska tiskovna agencija. Evropski svet bi moral strateško oceniti zadevo in sprejeti pogumne politične odločitve, sta opozorila.
"Pripraviti moramo velikopotezen in oprijemljiv načrt za hitro integracijo Ukrajine v EU do leta 2030," sta zapisala. Enak načrt bi bilo treba po njunem mnenju pripraviti tudi za Gruzijo, Moldavijo in države Zahodnega Balkana. Načrt za hitro integracijo Ukrajine v Unijo mora biti natančen z jasno opredeljenimi koraki, časovnico in zagotovilom članstva do leta 2030, če bodo izpolnjeni pogoji. Prva faza načrta mora biti odločitev o takojšnjem priznanju evropske perspektive Ukrajine za članstvo in ji zagotoviti status kandidatke, ko bo vložila prošnjo za članstvo, sta zapisala.
To, da Ukrajina trenutno ne nadzoruje celotnega svojega ozemlja, ne sme biti argument proti njenemu približevanju EU-ju. Evropska unija je že pokazala, kako se spopasti s takšnimi ovirami, sta zapisala.
Pri tem sicer priznavata, da bodo za podporo ukrajinskemu približevanju EU-ju potrebna "ogromna finančna sredstva". A ta proces ima lahko le pozitivne učinke, saj EU na ta način nadaljuje svoje temeljno zgodovinsko poslanstvo v skladu s svojimi vrednotami in načeli. Prebivalci Ukrajine pa bodo dobili strateško upanje in motiv za vztrajanje pri obrambi domovine, suverenosti in demokracije, sta med drugim zapisala v pismu.
Glede tega, kako bi načrt, ki ga predlagata, vplival na odnose z Rusijo, sta premierja izpostavila, da proces evropske integracije in pridružitve evropskih držav, ki želijo postati članice Unije, "ni usmerjen proti nikomur" in "na noben način ne ogroža Rusije".
Kot sta še poudarila, bi EU tudi po prihodu novih članic "ostal odprt za sodelovanje z ruskim narodom", in če bo pripravljenost za to na ruski strani, gradnjo "strateškega partnerstva", kakršnega so si nekoč že zastavili za cilj.
"Čas je za hitre in pogumne odločitve. Bitka za Evropo poteka. Zgodovina zadnjih dveh desetletij nas uči, da če se EU ne širi, se širi nekdo drug. Zdaj plačujemo ceno za to, da smo to ignorirali. Učimo se iz tega, saj se bo strošek nevednosti v prihodnosti le še povečeval," sta premierja sklenila svoje pismo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje