Foto: Reuters
Foto: Reuters

Združile so se s ciljem, da bi se ženski glas v prihodnje bolje slišal. Da sta seksizem in mizoginija v Sloveniji povzdignjena v politični program, poudarja Jana Javornik, predavateljica na univerzi v Leedsu in predstavnica Ženskega lobija Slovenije. "Zdi se mi, da je bila politika zelo dolgo neke vrste zatočišče moških in uporaba mizoginije skozi čas, ne samo v slovenskem prostoru, v resnici velja za politično strategijo," še pravi in dodaja, da gre pri metodah žaljenja, ustrahovanja in izključevanja za politično nasilje, katerega namen je odvrniti ženske od vstopa v politiko.

S takšnim mnenjem se strinja tudi dolgoletna kolumnistka in novinarka Tanja Lesničar Pučko, ki za časopis Dnevnik že vrsto let analizira dogajanje na slovenskem političnem parketu. Kot pravi, imamo v slovenski javnosti in politični sferi opravka tako z imanentnim seksizmom, v zadnjih nekaj letih pa tudi s povsem odkritim seksizmom in izražanjem sovraštva do žensk. "Ta tarčna mizoginija, to načrtno žaljenje, kar smo lahko opazovali v parlamentu ali kar je aktualni predsednik vlade izrazil proti novinarkama RTV Slovenija, to je mizoginija, povzdignjena v politični program," pravi Tanja Lesničar Pučko in dodaja, da takšno žaljenje žensk ne vzbuja le ogorčenja, ampak dejansko neko temeljno nelagodje pri ženskah. "Dejansko meri na samo ženskost, na seksualnost in kot pojasnjujejo psihologi, gre pri tovrstnem vedenju za poškodovane osebe, namreč noben psihično uravnotežen človek ne bi nekoga drugega žalil na ravni njegovega oziroma njenega spola in seksualnosti. Po drugi strani pa je to postalo politično orodje, s katerim merijo na zelo določen del volivcev – nezadovoljne mlajše generacije moških."

Kot poudarja Jana Javornik, je mizoginija nesprejemljiva še toliko bolj, če jo spodbujajo pomembnejši predstavniki družbe ali celo tisti, ki so na oblasti, saj s tem legitimirajo nasilno in sovražno vedenje vseh drugih članov družbe. "S takšnim vedenjem dajejo in širijo znake, da je tovrstno vedenje povsem sprejemljivo, ker če lahko predsednik vlade, če lahko predsednik državnega sveta, če lahko minister, potem seveda lahko tudi jaz." Čeprav je enakost spolov temelj demokratične družbe in da se mizoginiji v zrelih demokracijah pogosto glasno postavijo po robu, slovenska javnost, kot še opozarja Jana Javornik, v zadnjih tridesetih letih ni razvila večje občutljivosti pri prepoznavi sovražnega govora. "Eden od takšnih primerov je vsem poznan Twitter, hkrati mizoginija v Sloveniji ni prepoznana kot sovražni govor ali pa recimo, če smem uporabiti angleški izraz, kot hate crime."

Kot napoveduje Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete v Ljubljani, bodo v prihodnjih tednih in mesecih pozorno spremljali sovražni govor, napade na ženske in mizoginijo na spletnih profilih družbenih omrežij političnih strank in drugih pomembnejših predstavnikov politike. Da je sovražni govor v porastu in da se položaj žensk v Sloveniji slabša, opozarjajo tudi številne mednarodne raziskave, med katerimi velja poudariti najnovejšo raziskavo Evropskega inštituta za enakost spolov, po kateri je Slovenija v zadnjem letu kot edina članica Evropske unije pri zagotavljanju enakosti spolov nazadovala.

V aktualni vladi sedita le dve ministrici

Kljub slovenski zakonodaji, ki predpisuje enakost spolov v političnem prostoru, in kljub kvotam v politiki v aktualni vladi sedita le dve ministrici. To za slovensko družbo predstavlja velik demokratičen primanjkljaj, opozarja Tanja Lesničar Pučko. "Poglejte, italijanska in madžarska manjšina štejeta nekaj tisoč ljudi in imata zagotovljeno zastopanost v parlamentu, sama se s tem absolutno strinjam in mislim, da bi jo morali nameniti tudi romski manjšini. Po drugi strani pa petdeset odstotkov prebivalstva, to se pravi ženske, nima enakovrednega zastopstva ne v parlamentu, kaj šele v vladah. Po neki popolnoma primarni logiki je tukaj nekaj zelo narobe, namreč zastopanost državljanov ni taka, kakršna je državljanska struktura."

Jana Javornik pa opozarja na neobčutljivost visokih predstavnikov oblasti na neenakost. "Skrbi vzbuja tudi dejstvo, da nikogar od odločevalcev ne vznemirja, da ravno zaradi nezastopanosti žensk v politični sferi drsimo na vseh svetovnih lestvicah enakosti spolov navzdol in na to nas opozarja Evropska unija, na to nas opozarjajo Združeni narodi, na to nas opozarja za Slovenijo bistveno bolj relevanten Svetovni gospodarski forum. In če smem biti cinična, na to nas opozarja tudi The Economist."

Na volitvah leta 2018 smo imeli 44 odstotkov kandidatk, v državni zbor pa je bilo izvoljenih 24 odstotkov žensk, kar pomeni, da kvote za kandidatne liste v obstoječem volilnem sistemu ne delujejo učinkovito, še pojasnjuje Jana Javornik in dodaja, da ena od raziskav tudi kaže, da ženske prejmejo manj glasov podpore v tistih okrajih, ki imajo bolj tradicionalne vrednote glede enakosti spolov. Hkrati pa je treba poudariti, tako sogovornica, da je v družbah, ki so izredno konservativne glede enakosti spolov, in to Slovenija nedvomno je, zakonodaja vedno eden najučinkovitejših mehanizmov za vzpostavitev vedenjskih sprememb. "Zakonodaja je ključna v tistih trenutkih, ko širša družba in odločilni politični akterji, v našem primeru stranke, še ne prepoznavajo pomembnosti enake prisotnosti obeh spolov na položajih odločanja, zato je treba določene ukrepe in zahteve zakonsko opredeliti in na tak način pospešiti spremembe."

Eden izmed večjih problemov so strankarski predsodki. "O razvrščanju na izvoljiva mesta na listah ali v izvoljive okraje namreč odločajo zelo ozke neformalne skupine v vrhovih strank, te pa sestavljajo pretežno moški. Kar pomeni, da vodili pri tem torej nista ne enakost pravice žensk in moških biti izvoljen ne meritokracija." Tanja Lesničar Pučko ob tem poudarja, da gre za odraz patriarhalne kulture in podaja primer Nemčije, kjer je upoštevanje enakosti spolov pri participaciji v politiki samoumeven standard. "Ko so imeli v Nemčiji nedavne volitve, si tega vprašanja sploh niso več upali zastaviti, namreč kadar je družba zrela, ne moreš sestaviti vlade, v kateri sta dve ali tri ženske, samo zato, da je videti, kot da si nekaj odkljukal, tam je vlada pol − pol, v njej so stranke, kot sta zelena in socialdemokrati, ki si ne bi več drznili narediti drugačne vlade, to so geste, ki kažejo, da je družba zrela. Na drugi strani imajo v nemškem parlamentu trideset odstotkov mlajših od 35 let, kar je generacijska zastopanost, ki je enako pomembna in enako prezrta pri nas."

"Čas je, da se glas žensk sliši in upošteva"

Raziskave kažejo, da investiranje v aktivacijo žensk v politiki pomembno prispeva tudi na to, kakšne politike se oblikujejo, pravi Jana Javornik. "Ne samo, da znajo ženske delati občutno bolj solidarno in torej prehajajo strankarske linije, so tudi bistveno bolj odzivne za svoje volivke in volivce, zlasti so zelo odgovorne za ohranjanje miru in predvsem spodbujajo ter dajejo prednost področjem, kot so zdravstvo, izobraževanje in drugi razvojni dejavniki. In iz preteklosti se lahko naučimo, da se sklepajo izredno močne koalicije, ko se začnejo povezovati ženske." V tem trenutku imamo v Sloveniji močnejše ženske koalicije v civilno družbenih gibanjih. Pred mednarodnim dnevom žensk se je zato zbralo več kot 200 posameznic, organizacij in kolektivov, ki so v javnem pismu zapisali, da v teh prelomnih trenutkih in napetih političnih okoliščinah od odločevalcev in odločevalk ter nosilcev in nosilk moči zahtevajo, naj se dosledno zavzemajo za mir in mirno reševanje vseh družbenih konfliktov, za dostojno delo in odpravo ekonomske diskriminacije žensk, odpravo spolnih stereotipov, preprečevanje spolnega nasilja, dostopno spolno in reproduktivno zdravje in pravice, udejanjanje paritetne in participativne demokracije. Hkrati pozivajo vse ženske, naj ne pozabijo na svoje pravice. Vključno z volilno. Jana Javornik pa dodaja, da so prihajajoče volitve in supervolilno leto tudi zgodovinski dogodek, na katerem bo Slovenija morala povedati, ali želi nadaljevati po poti, ki se nam riše že nekaj časa in se v ciklih samo vnovič in še dlje odžene in zažene, ali pa bo temu naredila konec.

O položaju žensk je tekla beseda tudi v podkastu Na pravi strani.

Na pravi strani