Foto: Zajem zaslona/Reuters
Foto: Zajem zaslona/Reuters

Premier Slovenije Janez Janša, premier Poljske Mateusz Morawiecki, premier Češke Petr Fiala in poljski namestnik premierja Jaroslaw Kaczyński so se v ukrajinsko prestolnico odpravili z vlakom in tja prispeli proti večeru. Ob 19. uri so se srečali z Zelenskim.

"Vaš obisk v Kijevu v tem težkem času za Ukrajino je močan znak podpore. To resnično zelo cenimo," je dejal Zelenski na srečanju, ki se ga je udeležil tudi ukrajinski premier Denis Šmigalj.

Podpora svobodi in demokraciji

Na novinarski konferenci po srečanju so trije premierji poudarili, da so prišli izrazit podporo Ukrajini v boju za svobodo in demokracijo.

"Tu smo zato, da izrazimo občudovanje vašemu boju, s katerim uničujete mit o neuničljivi Rusiji," je med drugim dejal Janša in dodal, da ne branijo samo svoje domovine, ampak tudi temeljne evropske vrednote. "Vse delamo, kar je v naši moči, da bi vam pomagali," je dejal in dodal, da se zavedajo, da Ukrajina trenutno najbolj potrebuje pomoč v orožju.

"Želimo vam prenesti tudi enotnost EU-ja v podpori vašemu boju in vaši suverenosti (...) Tu smo tudi zato, da vam sporočimo, da bodite pogumni, Ukrajina je evropska država in storili bomo vse, kar je v naši moči, da bi postala tudi članica EU-ja. Podpiramo status kandidatke za EU," je še povedal Janša.

Slovenski premier meni, da je trenutno prav Ukrajina država, ki najbolj brani evropske vrednote. Ukrajincem je še sporočil, da se je v državah EU-ja "občutno spremenilo ozračje in na stotisoče ljudi na ulicah vas po evropskih prestolnicah podpira".

Kaczynski je pozval k vzpostavitvi mednarodne mirovne misije v Ukrajini.

Kot je pred obiskom sporočila vlada, je bil obisk organiziran po posvetovanju s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, namen obiska pa je bil potrditi nedvoumno podporo celotne Evropske unije suverenosti in neodvisnosti Ukrajine. Cilj obiska je tudi predstavitev širokega svežnja podpore Ukrajini in Ukrajincem, so še zapisali.

Glavni svetovalec poljskega premierja Michal Dwoczyk je dejal, da so se za pot dogovorili prejšnji teden na vrhu Evropske unije v Versaillesu. Trije premierji so prvi tuji voditelji, ki so po začetku ruske invazije obiskali ukrajinsko prestolnico.

V Bruslju so danes za Slovensko tiskovno agencijo potrdili, da sta bila predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije ob robu neformalnega vrha EU-ja konec prejšnjega tedna v Versaillesu seznanjena z namero trojice premierjev, da obiščejo Kijev, nato pa so ju v ponedeljek zvečer iz Varšave obvestili, da je obisk potrjen.

Neuradno so sicer v Bruslju pojasnili, da premierji nimajo mandata Evropskega sveta, saj je bil omenjeni vrh neformalen in na njem formalno niso bili sprejeti nobeni sklepi. Obenem so opozorili na varnostna tveganja, povezana z obiskom v prestolnici Ukrajine, ki je tarča silovite ruske agresije.

Janša, Fiala in Morawiecki v Kijevu obiskali Zelenskega

Predsednik republike Borut Pahor je pozdravil "politično izjemno pomemben obisk treh predsednikov vlad", med njimi slovenskega premierja Janeza Janše, v Kijevu. Gre za močan izraz podpore Poljske, Češke in Slovenije ter celotne Evropske unije Ukrajini, je Pahor sporočil na Twitterju.

Scholz pozdravil obisk premierjev v Kijevu

Na obisk se je danes v Berlinu že odzval nemški kancler Olaf Scholz, ki ga je pozdravil in dodal, da "je v tej situaciji dobro poskušati in pomagati na različne načine", poroča nemška tiskovna agencija DPA. "Vsi smo vključeni na različne načine in tako je tudi prav," je dejal.

Kot je še poudaril Scholz, mednarodna skupnost pri pomoči Ukrajini sledi jasni politični strategiji, pri čemer je pomembno, da se nadaljujejo pogovori tako z Zelenskim kot tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Razmere v obleganme Mariupolju so po navedbah lokalnih oblasti katastrofalne. Foto: Reuters
Razmere v obleganme Mariupolju so po navedbah lokalnih oblasti katastrofalne. Foto: Reuters

Z današnjim obiskom sta bila med drugim seznanjena Bela hiša in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.

Stoltenberg je glede obiska dejal, da je pomembno, da voditelji držav Nata in članic EU-ja tesno sodelujejo z ukrajinskim predsednikom.

"Pomembno je, da na vseh ravneh in v različnih formatih sodelujemo in se srečujemo z ukrajinskim političnim vodstvom," je na novinarsko vprašanje odgovoril Stoltenberg na novinarski konferenci pred srednim izrednim zasedanjem obrambnih ministrov Nata v Bruslju, na katerem bo prek videopovezave sodeloval tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov.

Humanitarna katastrofa v Ukrajini vse hujša

Janša na Twitterju: Hvala, ker branite jedro evropskih vrednot

Slovenski premier Janša je med potjo v Kijev na Twitterju sporočil: "Skupaj z Morawieckim in Fialo želimo prenesti sporočilo. Ukrajina je evropska država. Vsaka pot Ukrajine je evropska pot. Kmalu bo tudi pot Evropske unije. Zadnji dve leti veliko govorimo o evropskih vrednotah. Večinoma teoretično. Potem smo nenadoma ugotovili, da temeljne evropske vrednote zares obstajajo. In da so ogrožene. In da jih Evropejci branijo. S svojimi življenji. V Ukrajini. To je bil trenutek, ko smo se v EU-ju končno začeli prebujati. Spreminjati. Da bi postali bolj enotni kot kadar koli prej. V podporo Ukrajini. Zaradi vašega poguma. Enotnosti. Žrtvovanja. V tem trenutku, ko govorimo o evropskih vrednotah, nobena država na celini ni bolj evropska od Ukrajine. Hvala, ker ne branite le svoje domovine in Evrope kot ozemlja, temveč branite jedro evropskih vrednot in našega načina življenja. Vaš boj je naš boj in skupaj bomo zmagali."

Pogovor z Dobranom Božičem o razmerah v Ukrajini

Zelenski opušča upanje na vstop v Nato

Treba je priznati, da se Ukrajina ne bo mogla včlaniti v zvezo Nato, je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Zadovoljen sem, da naš narod začenja razumevati, da se moramo zanesti sami nase, je dodal.

Po besedah Zelenskega so v preteklih letih večkrat slišali, da so vrata Nata odprta, a tudi, da Ukrajina ne more vstopiti. "To je resnica in treba jo je sprejeti," je dodal na videokonferenci s predstavniki vojaškega zavezništva pod vodstvom Velike Britanije, v katerem je več severnoevropskih držav.

Zelenski je prek videokonference nagovoril predstavnike vojaškega zavezništva pod vodstvom Velike Britanije, v katerem je več severnoevropskih držav. Foto: Reuters
Zelenski je prek videokonference nagovoril predstavnike vojaškega zavezništva pod vodstvom Velike Britanije, v katerem je več severnoevropskih držav. Foto: Reuters

Znova je izrazil obžalovanje, da Nato, "ki ga je ruska agresija očitno hipnotizirala", ne želi vzpostaviti prepovedi poletov nad ukrajinskim ozemljem. "Slišati je argumente, da bi to lahko sprožilo tretjo svetovno vojno. Zaradi tega ruska letala lahko napadajo naša mesta in ubijajo ljudi, napadajo bolnišnice in šole," je dodal Zelenski.

Ta je že prejšnji teden nakazal, da Ukrajina spreminja stališče do včlanitve v Nato. V intervjuju za ameriški ABC je dejal, da so doumeli, da zavezništvo noče Ukrajine v svoje vrste. Ena od zahtev Moskve pred napadom na Ukrajino je bila sicer zagotovilo, da Ukrajina nikoli ne bo postala članica Nata.

Pogajanja se bodo nadaljevala v sredo

Prek videopovezave so se nadaljevala v ponedeljek prekinjena pogajanja med Rusijo in Ukrajino, na katerih so se pogovarjali o premirju in umiku ruskih sil z ukrajinskega ozemlja. Strani sta se že v ponedeljek srečali po videopovezavi na četrtem krogu pogajanj, nato pa so sporočili, da se bodo po "tehničnem premoru" pogovori nadaljevali danes.

Mihajlo Podoljak je opozoril na zahtevnost pogajanj. Foto: Reuters
Mihajlo Podoljak je opozoril na zahtevnost pogajanj. Foto: Reuters

Svetovalec ukrajinskega predsednika in pogajalec v pogovorih z Moskvo Mihajlo Podoljak je po torkovih pogovorih dejal, da so pogajanja zelo težka, a da je kljub "temeljnim protislovjem zagotovo prostor za kompromis". Kot je še dodal, se bodo pogajanja nadaljevala v sredo.

Ukrajina vztraja pri premirju in umiku ruskih sil, šele nato je pripravljena na pogovore o vsebinskih vprašanjih. Rusija zahteva, da Kijev prizna rusko priključitev polotoka Krim ter neodvisnost separatističnih pokrajin na vzhodu Ukrajine Doneck in Lugansk.

Iz Ukrajine že skoraj trije milijone ljudi

Po eksplozijah 35-urna policijska ura v Kijevu

V središču ukrajinske prestolnice Kijev je danes odjeknilo več eksplozij. Po poročanju tamkajšnje civilne zaščite so ruske sile raketirale štiri stanovanjske stavbe v več okrožjih, pri tem je umrlo več ljudi. Po navedbah ukrajinskega predsednika je bilo v napadih ubitih pet ljudi.

Sprva so reševalci poročali, da so po napadu na 16-nadstropni stanovanjski blok v okrožju Svijatošinski iz ruševin potegnili dve trupli in rešili 27 stanovalcev.

Župan Kijeva Vitalij Kličko je zaradi napadov v ukrajinski prestolnici razglasil policijsko uro za dan in pol oz. 35 ur. Prebivalci lahko brez dovolilnic stanovanja zapustijo le za umik v zaklonišče. Policijska ura bo veljala danes od 20. ure po krajevnem času do četrtka do 7. ure.

V zadnjih dneh so se spopadi v bližini Kijeva okrepili. V ponedeljek je v zračnih napadih v različnih delih prestolnice umrlo več civilistov.

Rusija: Zavzeli smo Herson

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je dejal, da so ruske sile prevzele popoln nadzor nad vsem ozemljem v južni ukrajinski regiji Herson.

Danes evakuiranih 29.000 ljudi, od tega iz Mauripolja 20.000

Oblegano ukrajinsko mesto Mariupolj je po humanitarnem koridorju zapustilo okoli 2000 civilnih avtomobilov, so sredi dneva sporočile mestne oblasti. Še okoli 2000 vozil pa čaka na svojo priložnost za odhod iz mesta, so dodali. Zvečer so sporočili, da je iz mesta danes odšlo 20.000 ljudi. Skupno je bilo danes po Ukrajini evakuiranih 29.000 ljudi, so zvečer sporočile ukrajinske oblasti. Rdeči križ je sporočil, da je iz Sumija danes odpeljalo 100 avtobusov s civilisti.

Okoli 160 avtomobilov je Mariupolj zapustilo že v ponedeljek, so dodale mestne oblasti v objavi na Telegramu, a ob tem niso sporočile, koliko ljudi je zapustilo oblegano pristaniško mesto.

Pred tem je propadlo več poskusov evakuacij. Zaradi hudega ruskega obstreljevanja in bombardiranja je okoli 400.000 prebivalcev ostalo brez tekoče vode in ogrevanja, primanjkovati je začelo tudi hrane.

Prebivalka Harkova, katere hišo so zadeli streli. Foto: Reuters
Prebivalka Harkova, katere hišo so zadeli streli. Foto: Reuters

Glede na navedbe mestnih oblasti je od ruske invazije umrlo več kot 2100 prebivalcev. Mednarodni odbor Rdečega križa je ocenil, da razmere v Mariupolju ostajajo kritične in da ne morejo dostaviti pomoči v mesto. Predstavniki lokalnih oblasti navajajo, da je bilo do zdaj v Mariupolju ubitih 2357 ljudi. Številk o žrtvah ni mogoče neodvisno preveriti.

Svetovalec župana Mariupolja Petro Andriuščenko je razmere označil za nečloveške. "Brez hrane, brez vode, brez svetlobe, brez toplote," je dejal in izrazil strah, da bo smrtnih žrtev še veliko. Z naraščajočo intenzivnostjo napadov bi lahko število smrtnih žrtev doseglo 20.000, je dejal.

Podžupan: Ruske sile zadržujejo 400 ljudi

Ruske sile so po navedbah namestnika župana Mariupolju zavzele glavno mestno bolnišnico, od koder poročajo, da ruski vojaki s 400 bolniki in člani osebja ravnajo kot s talci. Regionalni guverner Pavlo Kirilenko je dejal, da je bila bolnišnica na robu mesta skoraj povsem uničena v napadih, vendar je zdravniško osebje še naprej skrbelo za bolnike v kleti bolnišnice. Po njegovih besedah mu je eden od zaposlenih sporočil, da so ruski vojaki k prihodu v bolnišnico prisilili tudi ljudi iz okoliških domovanj.

Zelenski: Odgovorni za uničenje bodo kaznovani

Ukrajinski predsednik je v videonagovoru zagotovil, da bodo odgovorni za vojno kaznovani za svoja dejanja: "Vsak, odgovoren za vojno. Vsak, odgovoren za uničenje demokracije. Vsak, odgovoren za represijo proti ljudem." "Sodelujemo s partnerji pri pripravi novih ukrepov proti ruski državi," je povedal.

Izrazil je še prepričanje, da je ruska vojska odgovorna vojnih zločinov, ker namerno ustvarja humanitarno katastrofo v ukrajinskih mestih. Počasi pa tudi Rusija spoznava, da z vojno ne bo dosegla ničesar, saj niso pričakovali takšnega odpora, je dodal.

Posledice napada na stanovanjski blok v Harkovu. Foto: Reuters
Posledice napada na stanovanjski blok v Harkovu. Foto: Reuters

Zunanji minister: Kitajska ni udeležena v vojni

Kitajski zunanji minister Vang Ji je opozoril, da Peking ni udeleženec v vojni v Ukrajini, in si zato ne želi, da bi sankcije Zahoda vplivale na Kitajsko. Poudaril je še, da vlada načelno nasprotuje sankcijam in da ima Kitajska pravico braniti svoje interese in pravice, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Vang je v telefonskem pogovoru s svojim španskim kolegom Josejem Manuelom Albaresom še dodal, da je vojna v Ukrajini posledica "kopičenja in zaostrovanja nasprotovanj v varnostni politiki Evrope v zadnjih letih", so sporočili s kitajskega zunanjega ministrstva.

Kitajski vodja diplomacije ni želel komentirati poročil ameriških medijev, da naj bi Moskva prosila Peking za vojaško pomoč. Tiskovni predstavnik ministrstva je sicer že pred tem označil poročanje za zlobne dezinformacije. Navedbe zanika tudi Kremelj.

Po ponedeljkovem sestanku med ameriškim predstavnikom Jakom Sullivanom in kitajskim predstavnikom Jangom Džječijem je Kitajska znova pozvala vse strani k "največji zadržanosti".

V bližini Kijeva ubita snemalec in producentka Fox Newsa

V bližini Kijeva sta bila ubita snemalec televizijske postaje Fox News Pierre Zakrzewski in ukrajinska producentka Oleksandra Kuvšinova, je sporočila ameriška televizijska mreža. Zakrzewski, ki je živel v Londonu, je v Ukrajini delal od februarja. Zakrzewski in Kuvišinova sta bila ubita, njun kolega Benjamin Hall pa ranjen, ko so v ponedeljek streljali na njihovo vozilo v Gorenki blizu Kijeva, je sporočila izvršna direktorica Fox News Medie, Suzanne Scott.