Nomago in Arriva sta se spopadla le v obalno-kraški in jugovzhodni Sloveniji, v prvi je zmagala Arriva, v drugi Nomago. Več kot en ponudnik se je prijavil le še za pomurski sklop, kjer sta se za koncesijo potegovala Arriva in Avtobusni promet Murska Sobota. Foto: BoBo
Nomago in Arriva sta se spopadla le v obalno-kraški in jugovzhodni Sloveniji, v prvi je zmagala Arriva, v drugi Nomago. Več kot en ponudnik se je prijavil le še za pomurski sklop, kjer sta se za koncesijo potegovala Arriva in Avtobusni promet Murska Sobota. Foto: BoBo

Avtobusni promet Murska Sobota se je prijavil za pomurski sklop in ponudil ceno 1,94 evra za kilometer, prevoznik Arriva pa je ponudil ceno 1,80 evra za kilometer. Ob tem pa je cena za vsa druga območja po državi, z izjemo obalno-kraškega, enotna, in sicer 1,95 evra.

Direktor soboškega prevoznika Darko Kovač je potrdil, da se bodo pritožili na odločitev ministrstva za infrastrukturo, pri čemer morajo navesti domnevne kršitve v postopku ter dejstva in dokaze, ki očitane kršitve dokazujejo. Arrivi je ministrstvo v Pomurju dodelilo vseh 100 možnih točk, soboškemu podjetju pa 94,60 točke, razlika je nastala zaradi cene za kilometer.

Avtobusni promet zdaj opravi približno tri milijone kilometrov na leto pri linijskih prevozih, z novim razpisom jih bo 4,6 milijona. Približno 80 odstotkov prihodkov ustvari v linijskem prometu, preostanek pa s turizmom, šolskimi linijami in drugimi prevozi. Po izračunih bi Arriva državi za prevoze v Pomurju zaračunala 8,3 milijona evrov, Avtobusnemu prometu pa 8,9 milijona evrov.

Soboškega prevoznika sta leta 2020 ob pomoči skupine MSIN prevzela Bernardka Maučec Cigan in Franc Banfi, družba zaposluje okoli 140 ljudi, prek poslovnih enot in podružnic je dejavna tudi v turizmu, pri avtošolah, servisu in prodaji vozil, ima tudi številne nepremičnine, med drugim soboško avtobusno postajo. Kot pravijo, bi brez koncesije težko preživeli.

Zaplet pri izboru je nastal tudi v osrednjeslovenski regiji, ker je Arriva oddala ponudbo skupaj z Ljubljanskim potniškim prometom. Ker prevozniki v lasti občin naj ne bi sodelovali, je ponudba nedopustna, zato sklopa ne bodo oddali.

Nomago in Arriva sta se med seboj spopadla le v dveh regijah

Nomago bo kot koncesionar pokrival sklope savinjska, jugovzhodna Slovenija, goriška, koroška, posavska, primorsko-notranjska in zasavska. Foto: Radio Koper
Nomago bo kot koncesionar pokrival sklope savinjska, jugovzhodna Slovenija, goriška, koroška, posavska, primorsko-notranjska in zasavska. Foto: Radio Koper

Maksimalna možna ponujena cena je bila 1,95 evra za kilometer, skupina avtobusnih podjetij Arriva je dobila sklope gorenjska, podravska, podjetje Nomago pa je dobilo sklope savinjska, jugovzhodna, goriška, koroška, posavska, primorsko-notranjska in zasavska. Sklop obalno-kraška je Arriva dobila s ponudbo 1,94 evra za kilometer.

Samo za tri regije so na ministrstvo dobili po dve ponudbi: za jugovzhodno Slovenijo, Pomurje in obalno-kraško regijo. Nomago in Arriva sta se spopadla le v obalno-kraški in jugovzhodni Sloveniji, v prvi je zmagala Arriva, v drugi Nomago.

Pri izboru zmagovalca je k odločitvi 70 odstotkov prispevala cena ponudbe, preostalih 30 odstotkov pa vključenost malih avtobusnih prevoznikov v konzorcij. Delno je k odločitvi prispevalo dejstvo, kako ekološka vozila bodo uporabljali izvajalci, pri čemer je bil pogoje euro 4.

Širitev nabora avtobusnih povezav in vzpostavitev državnega upravljavca

Mednarodni razpis za koncesije v javnem linijskem medkrajevnem prometu je ministrstvo za infrastrukturo objavilo avgusta lani, avtobusna podjetja so oddala ponudbe do 10. decembra. Odločitev so objavili na portalu e-naročanje. Z razpisom je predvideno, da bodo potniki pridobili približno 20 odstotkov več povezav.

Javni potniški promet pa je še pred eno veliko sistemsko spremembo. Vlada je potrdila predlog zakona o upravljanju javnega potniškega prometa, v katerem je predvidena vzpostavitev gospodarske družbe v državni lasti, ki bo združila funkcije upravljanja v enem organu. Upravljavec bi poskrbel za omrežje prodaje vozovnic in sklepal pogodbe z avtobusnimi postajami za prodajo vozovnic. Denar od prodanih vozovnic pa bi šel neposredno k upravljavcu, torej državi, ki bi izvajalcu plačala naročene storitve.

Prednost takšnega sistema, da prevozniki ne bi več opuščali negospodarnih povezav, med katerimi so za razliko od voženj zaposlenih in dijakov predvsem popoldanske in praznične. Povrhu pa je delež potnikov, ki v Sloveniji uporabljajo javni prevoz, eden najnižjih v državah EU-ja.