Kot so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, bodo dejavnosti protitočne letalske obrambe začeli izvajati 10. junija, kot je bilo to načrtovano tudi z javnim naročilom. Mariborski letalski center že leta na podlagi dveletnih sklepov vlade izvaja obrambo pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom. Ker se je lani izteklo obdobje veljavnosti zadnjega sklepa vlade, je ministrstvo še v prejšnji sestavi takoj po sprejetju proračuna začelo pripravljati nov sklep.
Odhajajoča vlada je sredi marca sprejela sklep, s katerim je potrdila izvajanje dejavnosti tudi v naslednjih dveh letih. Čeprav so v letalskem centru v zadnjem času znova večkrat opozarjali, da postopki potekajo prepočasi in da so doslej kljub več primerom neurij s točo v severovzhodnem delu Slovenije morali ostati na tleh, na ministrstvu zatrjujejo, da sklep vlade še nikoli doslej ni bil sprejet tako hitro, saj gre za zahteven postopek usklajevanja gradiva zaradi različnih stališč posameznih resorjev do učinkovitosti obrambe pred točo.
Kot predvideva sklep vlade, kmetijsko ministrstvo zagotavlja do 35 odstotkov sredstev, preostali del denarja pa morajo zagotoviti občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo z branjenega območja. Zaradi zagotavljanja večje transparentnosti so javno naročilo izvedli kot skupno naročilo ministrstva in vključenih občin. Te sicer k dejavnostim in s tem k sofinanciranju vstopajo prostovoljno. Ministrstvo je letos k sodelovanju povabilo 71 občin, na kar se je pozitivno odzvalo 63 občin, tri več kot lani.
Tudi tu so problem dragi energenti
Vodja obrambe pred točo v mariborskem letalskem centru Darko Kralj je v začetku maja opozoril na dolgotrajne postopke. Obenem je dejal, da se je država odločila fiksno ceno z lanskih 290.000 evrov znižati na 260.000 evrov, čeprav gredo cene energentov letos v višave. Stroški obrambe pred točo bodo zato po njihovih izračunih več kot dvakrat višji od tistih v prejšnjih letih. "Za ta denar bomo skušali narediti, kolikor lahko," je takrat dejal Kralj.
Mariborski center z enim letalom skrbi za več kot 4000 kvadratnih kilometrov veliko območje in ima po njegovih besedah kljub vsem težavam primerljive rezultate z avstrijskimi kolegi, kjer imajo sedem letal. Za to morajo imeti veliko znanja in morajo natančno spremljati razmere, da se lahko odločijo, v kateri oblak bodo šli in v katerega ne.
Ko bo denarja zmanjkalo, bodo dejavnosti pač morali ustaviti, pravi Kralj. Rezerv namreč nimajo, saj že zdaj zalagajo svoj denar za material in energente, kar predstavlja dve tretjini stroška. Znižajo lahko samo še nagrade posadkam, ki pa so že zdaj mizerno nizke.
Vseeno so po njegovih besedah ponosni, da so v vsakem trenutku sposobni zagotoviti deset posadk, ki so usposobljene delati v obrambi pred točo. Zato njihova velika, a neizpolnjena želja ostaja nakup še vsaj enega enakega letala in enega dvomotornega, ki bi lahko pokrival tudi nebo nad hribovitimi območji.
Arso: Učinkovitost ni strokovno dokazana
Stališče Agencije za okolje (Arso) do tovrstne obrambe pred točo še naprej ostaja nespremenjeno, in sicer da učinkovitost zaščite pred točo z vnašanjem dodatnih zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake ni strokovno dokazana. Državno sofinanciranje tovrstnih projektov se jim zato ne zdi smotrno, saj bi to vzbujalo vtis, da je obramba proti toči preverjeno učinkovita.
Poenostavljen postopek po škodi s točo na kmetijah
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) se je s kmetijskim ministrstvom ter Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja dogovorila za poenostavitev postopka uveljavljanja višje sile pri kmetijah, ki jih je prizadela toča. Kmetije morajo oddati obrazec za javljanje višje sile, ki je objavljen na spletni strani agencije.
Kot so sporočili iz KGZS-ja, tokrat izjemoma ni treba prilagati dokazil (ker je bilo prizadeto širše območje Slovenije), saj bo dokazilo seznam prizadetih občin in katastrskih občin, to pa bodo dopolnili še s posnetki Agencije RS za okolje. Ministrstvo po navedbah KGZS-ja obljublja, da bodo v začetku prihodnjega tedna pripravili še podrobnejša navodila glede uveljavljanja višje sile.
Še vedno velja, da nosilec kmetijskega gospodarstva, ki zaradi posledic toče ne more izpolniti zahtev ali obveznosti za ukrepe, ki jih je prijavil na zbirni vlogi, omenjeni obrazec pošlje na agencijo v 15 delovnih dneh od datuma, ko to lahko stori, vendar pred morebitnim pregledom na kraju samem. Nosilec kmetijskega gospodarstva na obrazcu kot razlog višje sile označi "huda naravna nesreča, ki je resno prizadela KMG", v posebni rubriki pa opiše primer višje sile, sporočajo z zbornice.
Ponekod od 80- do 100-odstotna škoda
Neurja s točo, ki so pustošila v maju in juniju, so najbolj prizadela kmetijske kulture v Pomurju, na Štajerskem, Dolenjskem in v Posavju. Ponekod so uničila večino pridelka, na najbolj prizadetih površinah je namreč škoda po ocenah od 80- do 100-odstotna, so ta teden za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Po zadnjih podatkih javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZS-ju so bili v majskih in junijskih neurjih s točo najbolj prizadeti trajni nasadi, vinska trta, žita, koruza, poljščine, vrtnine na prostem, oljne buče, hmelj, jagodičevje in travinje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje