Foto: BoBo
Foto: BoBo

V večjem delu razprave na današnji seji skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bila v ospredju uvedba projekta dolgotrajne oskrbe, izvajalec katere je po konec lanskega leta sprejetem zakonu ZZZS-ja. V ZZZS-ju so ponovno opozorili na prekratke roke za uveljavitev zakona, prepozno pridobitev zagonskih sredstev in vsebinske pomanjkljivosti tako zakona kot podzakonskih aktov.

Po besedah Tatjane Kolenc iz ZZZS-ja so tveganja in neznanke tako velike in zavodu predstavljajo tako veliko tveganje, da kljub vladni potrjeni širitvi kadrovskega načrta še ne zaposlujejo novih sodelavcev, prav tako še ne izvajajo postopkov javnih naročil, povezanih z dolgotrajno oskrbo.

Uveljavitev prvih pravic iz zakona o dolgotrajni oskrbi je sicer predvidena z začetkom prihodnjega leta. Kot je opozorila tudi predsednica upravnega odbora ZZZS-ja Irena Ilešič Čujovič, je v tem trenutku bistveno preveč neznank, ki zavodu onemogočajo kakovostno izvedbo te nove oblike zavarovanja.

Članica skupščine Martina Vuk je zato predlagala, da vlado s sklepom pozovejo, da v najkrajšem možnem času, najpozneje do septembra, pripravi in v parlamentarni postopek vloži predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi, s katero bi podaljšali prehodno obdobje oz. rok za njegovo uvedbo. Skupščina je predlog podprla z veliko večino, slišati pa je bilo nekaj pomislekov, da bo to zamaknilo dostop starostnikov do primerne oskrbe.

Zakon o dolgotrajni oskrbi predvideva tudi spremembe statuta ZZZS-ja. Generalna direktorica Tatjana Mlakar je ob tem poudarila, da je statut zavoda star že 22 let in da je bila v tem času sprejeta tudi druga zakonodaja, s katero je treba uskladiti statutarne določbe.

"Samo vključitev sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi pomeni necelovito spremenjen akt," je pojasnila odločitev za širše predlagane spremembe statuta.

Z osnutkom predlaganih sprememb se najprej seznanil upravni odbor, ki je po besedah Ilešič Čujovičeve sklenil, da tako obširna sprememba najvišjega akta potrebuje širšo predhodno razpravo na najvišjem organu, to je skupščini. Ta je danes presodila, da je gradivo "ustrezna vsebinska podlaga za spremembe statuta".

Skupščina je danes obravnavala tudi dolgoročno finančno vzdržnost ZZZS-ja. Po finančni projekciji za obdobje 2022–2025 letni primanjkljaj znaša okoli 170 milijonov evrov in je predvsem posledica dviga plač v zdravstveni negi in prenosa bolniških odsotnosti z delodajalcev na ZZZS. Kot je opozorila direktorica področja za finance in računovodstvo Daniela Dimić, za pokritje primanjkljaja še vedno niso določeni finančni viri, prav tako pa v projekcijo niso vključeni novi odhodki, na primer morebitni novi dogovori o višjih plačah in učinki dolgotrajne oskrbe na poslovanje ZZZS-ja.

ZZZS je od januarja do maja izkazal že 122 milijonov evrov primanjkljaja, kar zmanjšuje lastne vire ZZZS-ja, ki trenutno znašajo 72 milijonov evrov. Dimićeva je opozorila, da bo zavod letos tako porabil skoraj vse lastne vire. Zato se zavzemajo za zakonsko trajno proračunsko varovalko, s katero bi državni proračun zagotavljal sredstva za nemoteno financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oz. za kritje primanjkljaja prihodkov nad odhodki v posameznem letu. K temu je ministrstvi za zdravje in za finance danes pozvala tudi skupščina ZZZS-ja.