Foto: Reuters
Foto: Reuters

V kontekstu ruske invazije v Ukrajini je vprašanje samooklicanih proruskih republik v Gruziji znova aktualno, gruzijske oblasti pa pozivajo h koncu okupacije na miren način.

K trajni rešitvi konflikta je pozvalo tudi slovensko zunanje ministrstvo in vnovič izrazilo podporo suverenosti ter ozemeljski celovitosti Gruzije.

O nagibih, zakaj se je gruzijski predsednik Mihail Sakašvili v noči na osmi avgust pred 14 leti odločil za vojaški odgovor po incidentih v Južni Osetiji, obstajajo različne teorije in domneve, ki pa v ničemer ne spremenijo dejstva, da je Rusija z veliko vojaško močjo odgovorila eksemplarično.

Sorodna novica Moskva Ukrajino obtožuje obstreljevanja jedrske elektrarne, Zelenski Rusiji očita jedrski teror

Po eni od hipotez je prozahodni Sakašvili nasedel domnevi, da se bo Zahod, z ZDA in Natom, odločno in vojaško postavil v bran ozemeljske celovitosti Gruzije. To se seveda ni zgodilo in območje kavkaške države z nerešenim vprašanjem dveh separatističnih samorazglašenih republik Abhazija in Južna Osetija se je posledično vpletlo v petdnevno vojno z Rusijo z vnaprej jasnim izidom, porazom predsednika in bučno zmago premočne sosede.

Spomin na petdnevno vojno, v kateri je Rusija vojaško kaznovala neodvisno državo, je pomemben tudi z vidika vojne v Ukrajini, ki traja 166. dan. Kontekstualne podobnosti so zgovorne same po sebi, čeprav niso neposredno primerljive. Rusija je Južno Osetijo in Abhazijo pičlih nekaj tednov po koncu vojne priznala kot neodvisni državi in prevzela de facto nadzor nad njima.

Gruzija sicer obe samooklicani republiki obravnava kot del svojega ozemlja. Rusija je dva dni pred vojno v Ukrajini priznala samorazglašeni Doneško in Lugansko republiko, ki ju z jasnimi ozemeljskimi apetiti zdaj poskuša odrezati od Ukrajine.

Na varnostno-interesnem postsovjetskem prostranstvu se Moskva vede kot imperialna sila, ki sledi zgolj svoji geopolitiki. Kje se bo ustavila, ni retorično vprašanje, upoštevaje dejstvo, da celo podpredsednik sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev, sicer nekdanji predsednik in premier, objavlja zemljevid, kjer Ukrajine praktično ni, hkrati pa javno razglaša, da bi Moskva morala obnoviti svoj vpliv na območju nekdanje Sovjetske zveze.

To bi v končni posledici pomenilo nesprejemljivo in jasno grožnjo ozemeljski nedotakljivosti in politični neodvisnosti katere koli države s tega območja.