Premiera predstave na Mali sceni MGL-ja bo drevi ob 20. uri.

Faustovska kupčija s točajem
V poetični drami Žabe se človek – podobno kot Goethejev Faust – pogaja s hudičem in mu prodaja svojo dušo. Dogajanje se začne na prvi dan pomladi, ko pride revni Lazar v krčmo na robu barja, v kateri ga z žabjimi kraki, ki jih v kuhinji cvre Babica, pogosti Točaj. Lazar mu pove, kako pogosto sanja o tem, da je bogat, Točaj pa mu prišepne, da mu lahko željo uresniči, saj je v resnici nihče drug kot hudič.

Lazar podleže skušnjavi in s Točajem sklene faustovsko kupčijo. Vse skupaj se zatem še enkrat obrne, kajti bogataševo življenje se izkaže za še bolj neznosno od reveževega. Tako kot je ubožni Lazar prodal dušo za razkošje in denar, jo je bogati Lazarus pripravljen prodati za revščino in anonimnost, so vsebino povzeli v MGL-ju.

Nemoč Lazarjeve spremembe kot nemoč gledališča
Tako kot pretekle tudi tokratna uprizoritev Žab izhaja iz zavedanja dejstva, na koliko ravneh Strniševo vznemirljivo besedilo operira z vsakovrstnimi dvojnostmi, premišlja potenciale zasedbenih premestitev ter preverja in razširja meje dramskega in gledališkega izraza. Predvsem pa znano zgodbo podaja z vidika nove generacije, ki si šele utira pot v gledališče in življenje, so še zapisali v gledališču.

Kot je za STA povedal režiser Jan Krmelj, so pri postavljanju igre na oder skušali biti obenem zvesti besedilu, saj so Žabe "fantastično, unikatno besedilo", ki pa po njegovem "sugerira žanr, ki je lahko vsakič nov". Nemoč Lazarjeve spremembe "v nekaj drugega kot to, kar je, je tudi nemoč gledališča: fikcija ne more neposredno spremeniti sveta, a ob ponavljanju ustvarja nekakšno žabje zaklinjanje, nič drugega kot željo po izkušnji, ki nas, četudi le za hip, odreši sedanjosti in uokviri nasilje. Žabe kličejo v noč: kličejo druga drugo, z jezikom postajajo skupnost, ki si želi uiti z barja. Žabe smo, z jezikom ustvarjamo realnost – in vmes, če si prisluhnemo, se morda rodi tudi smisel," je zapisal režiser v gledališkem listu.

Vlogo Točaja igra Lotos Vincenc Šparovec, Mirjam Korbar upodablja Babico in Evico, vlogo Lazarja in Lazarusa pa so zaupali Matevžu Slugi z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Dramaturginja je Petra Pogorevc, kostumografka Špela Ema Veble ter avtorica glasbe in korepetitorka Zvezdana Novaković. Boštjan Kos je oblikovalec svetlobe, Sašo Dragaš pa oblikovalec zvoka.