Združenje Kunstkompass (Umetnostni kompas), ki stoji za lestvico, je bilo ustanovljeno leta 1970. Letni seznam desetih umetnikov, ki ga vsako leto sestavi kölnska novinarka Linde Rohr-Bongard, objavi revija Capital.

Po navedbah ZDF-ovega spletnega portala je pomembnost posameznega umetnika ocenjena in točkovana med drugim na podlagi pregleda razstav v skoraj 300 muzejih, recenzij v specializiranih publikacijah, nakupov vodilnih muzejev in nagrad. Nemara v nasprotju s pričakovanji pa se ne upoštevajo prodajne cene in prihodki od umetnin, prodanih na dražbah.

Sorodna novica Gerhard Richter znova in znova na vrhu lestvice najpomembnejših umetnikov na svetu

Novinarka je pri sestavljanju letošnje lestvice upoštevala okoli 30 tisoč umetnikov. Tokrat bo ločeno objavljena lestvica zvezd prihodnosti, a po besedah Linde Rohr-Bongard šele spomladi. Novinarka je izrazila upanje, da bodo tako umetniki deležni večje pozornosti, piše nemška tiskovna agencija DPA.

Pregled od drugega in petega mesta
Tako kot v letih 2020 in 2021 je na drugem mestu končal leta 1941 v ZDA rojeni sodobni konceptualni umetnik Bruce Nauman. Ustvarja v kiparstvu, fotografiji, videu in performansih, v svojih delih pa izraža zanimanje za jezik, ki se manifestira na igriv način, za naravo komunikacije in inherentne probleme jezika – ter tudi vlogo umetnika kot oddajnika in manipulatorja vizualnega jezika.

Tudi tretje mesto je tretje leto zapored zasedel leta 1938 rojeni nemški kipar in slikar Georg Baselitz, ki slovi po svojih "na glavo obrnjenih slikah". Velja za upornika in provokatorja, ki nasprotuje vsem konvencijam, tudi v njegovi domovini so bili do njega včasih zelo kritični – doživel je tudi zaplembo platna Die grosse Nacht im Eimer zaradi domnevne nespodobnosti.

In tudi nemška sodobna konceptualna umetnica, leta 1952 rojena Rosemarie Trockel, je že tretje leto zapored na četrtem mestu. Gre za umetnico, ki s svojimi deli izpodbija tradicionalne predstave o ženskosti, kulturi in umetniški produkciji ter se poglablja v vprašanja politike, erotike in fantazije. Pri ustvarjanju uporablja širok spekter materialov – vključno z videom, keramiko, risbo in najdenimi predmeti.

Na petem mestu je tako kot lani ameriška umetnica in fotografinja Cindy Sherman, rojena leta 1954. Njeno delo tvorijo predvsem fotografski avtoportreti, na katerih je umetnica upodobljena v številnih različnih kontekstih in kot različni izmišljeni liki. Med letoma 1977 in 1980 je ustvarila prelomno serijo 70 črno-belih avtoportretnih fotografij Untitled Film Stills, ki evocirajo tipične ženske vloge.

Trg še ni zasičen z Richterjevimi umetninami
Leta 1932 v vzhodnonemškem Dresdnu rojeni Gerhard Richter je svoj rodni kraj zapustil le nekaj mesecev pred postavitvijo Berlinskega zidu, a posledično ni nikoli več videl svojih staršev. Po selitvi v Düsseldorf in srečanju z umetnostjo Zahoda je svojo kariero posvetil raziskovanju uveljavljenih slikarskih žanrov. Leta 1983 se je preselil v Köln, leto 1995 pa je prineslo prelomnico, saj mu je MoMA takrat plačala tri milijone dolarjev za serijo slik, naslovljeno Oct. 18, 1977. Serija je nastala kot odziv na sojenje in brutalno usmrtitev skupine mladih nemških anarhistov in teroristov.

Leta 2015 so na dražbi v Londonu za rekordnih 41 milijonov evrov prodali njegovo delo z naslovom Abstraktna slika iz leta 1986, ki je tako postala najdražja na dražbi prodana slika še živečega umetnika. Gre za živopisno sliko iz leta 1986. Richter je skozi svojo dolgo kariero ustvaril več kot 3000 slik, vendar jih skoraj 40 odstotkov visi po muzejih, tako da trg še ni zasičen z njegovimi deli.