Foto: Matija Sušnik/DZ
Foto: Matija Sušnik/DZ

Visoka rast cen hrane in energentov je prizadela tudi starejše prebivalstvo in domove za starejše. Za pomoč upokojencem in zato, da višje cene ne bi postale breme stanovalcev in obenem ne bi ogrozile poslovanja domov, je vlada predlagala Zakon o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin.

Sorodna novica Tanja Fajon ostaja ministrica za zunanje zadeve

Vlada želi s sprejetim zakonom v novembru in decembru za 4,5 odstotka predčasno povečati prejemke upokojencev. "Redna uskladitev v februarju 2023 s poračunom za januar ostaja nedotaknjena in bo izvedena skladno z zakonom, kar pomeni, da se bodo pokojnine v februarju v skladu z napovednim trajno dvignile za 4,9 odstotka," je ob tem poudaril državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan. Predčasen dvig bo po njegovih pojasnilih premostitveni ukrep, ki ne bo bremenil pokojninske blagajne, ampak proračun.

Ob tem bo z interventnim zakonom omejen tudi dvig oskrbnin v DSO-jih in drugih socialnovarstvenih zavodih. Te se bodo lahko povišale za 4,5 odstotka. Brez interventnega zakona bi se oskrbnine že ta teden po navedbah Juvana povprečno dvignile za 30 odstotkov oz. tudi do 300 evrov.

Razliko stroškov bo zato, da zavodi ne bi zabredli v likvidnostne težave, sofinanciral proračun, in sicer do 80 odstotkov izkazane rasti stroškov letos. Domovom bo poleg tega na voljo skupno 13 milijonov evrov za pomoč pri financiranju višjih stroškov hrane, elektrike in ogrevanja in višjih plač, ki so bile s pogajanji določene v zadnjih mesecih.

V koaliciji poudarjajo pomen državne pomoči med draginjo

V koalicijskih strankah Gibanje Svoboda, SD in Levica so zadovoljni, da bodo upokojenci dobili pomoč. V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v Levici dejali, da gre pri predlogu za premostitveni dvig pokojnin. Prav tako predlog zagotavlja pomoč socialnovarstvenim zavodom pri poravnavi stroškov. V nasprotnem primeru bi morali stroške prenesti na oskrbnine.

Sredstva za povečan prejemek upokojencev bo kril državni proračun in torej ne bodo izplačana iz pokojninske blagajne, so pojasnili v Gibanju Svoboda. Po njihovih besedah višji znesek po predlogu zakona tudi ne bo vplival na možnost za pridobitev denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka.

V SD-ju so medtem poudarili, da je pomembno, da država v času vsesplošne draginje priskoči na pomoč prebivalcem. Kot so spomnili, je do zdaj tako že sprejela odločitev o izplačilu energetskega dodatka in o pomoči družinam, ki prejemajo otroški dodatek.

Černač: Kmečka žena bo prejela 13 evrov več, Kučan pa 150 evrov dodatka

V opozicijskih strankah SDS in NSi pa so kritični predvsem zato, ker bodo večji znesek dobili tisti z višjimi prejemki. "Neka kmečka žena, ki je celo življenje garala na kmetiji, bo prejela 13 evrov, upokojenec z najvišjo pokojnino v Republiki Sloveniji Milan Kučan pa 150 evrov dodatka," je v DZ-ju dejal poslanec SDS-a Zvonko Černač.

Ob tem opozicija meni, da zakon ne povečuje pokojnin, saj gre po njihovih ocenah zgolj za dvomesečni dodatek. Zato predlagajo, da bi veljala višja pokojnina in dodatek na način, kot ga je prejel javni sektor. Predlagajo tudi božičnico za upokojence. Vlada odgovarja, da gre za predčasen povečan prejemek in kombiniran ukrep, saj so upokojenci prejeli tudi energetski dodatek oziroma lahko zanj zaprosijo.

V SDS-u bi medtem s svojim dopolnilom pri izplačilu povečanega dela prejemkov za november opravili tudi poračun za oktober. Poleg tega bi ob izplačilu pokojnin za december izplačali poračun letnega dodatka za letos oz. božičnico od 50 do 300 evrov, pri čemer bi prejemniki nižjih pokojnin dobili več od tistih z višjimi.

Tudi v opozicijski stranki NSi, kjer so predlogu ob glasovanju sicer napovedali podporo, so poudarili, da daje več tistim, ki imajo višje pokojnine, medtem ko bodo prejemniki nižjih pokojnin dobili manj. S svojim dopolnilom želijo zato pomanjkljivost, ki so jo ugotovili, odpraviti, višji znesek pa poimenovati solidarnostni dodatek za upokojence.

DZ odloča o dvigu pokojnin in omejitvi oskrbnin

Potrditev sprememb zakona o preprečevanju pranja denarja

DZ je na izredni seji s 46 glasovi za in enim proti sprejel novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, s katerim se med drugim v pravni red vnaša pravila glede nadzora izvora premoženja pri politično izpostavljenih osebah in gotovine pri čezmejnem prenosu ter odpravlja nekatere pomanjkljivosti letos sprejetega novega zakona.

Po predlogu na podlagi priporočila odbora strokovnjakov pri Svetu Evrope (Moneyval) je tako vlada v zakonsko besedilo vnesla določilo, da morajo zavezanci za poglobljen pregled strank (npr. banke) pri politično izpostavljenih osebah poleg izvora sredstev, ki so predmet transakcije ali poslovnega razmerja, ugotavljati tudi izvor njihovega preostalega premoženja. Vlada je s predlagano spremembo zakonodajo tako uskladila s standardom projektne skupine za finančno ukrepanje, ki se nanaša na izvajanje poglobljenega pregleda strank, ki so politično izpostavljene osebe.

Prav tako na podlagi priporočila Moneyvala novela uvaja nadzor gotovine nad 10.000 evrov v primeru čezmejnih prenosov med Slovenijo in drugimi članicami EU-ja, kot že velja v primeru čezmejnega prenosa v tretje države oz. iz njih. Z novelo se bo skladno z evropsko uredbo v ta zakon preneslo tudi celotno področje kontrole gotovine, ki je zdaj urejeno v zakonu o deviznem poslovanju.

Spremembe naslavljajo tudi nekatere pripombe informacijske pooblaščenke, in sicer se določene vsebine, ki jih zdaj urejajo podzakonski akti, prenašajo v zakon, črtata se dve določbi glede zbiranja osebnih podatkov, ki ju podrobneje urejajo drugi zakoni, omiljena bo omejitev pravice do seznanitve s podatki v registru dejanskih lastnikov, opredeljeno bo razmerje med uradom za preprečevanje pranja denarja in informacijskim pooblaščencem. Novela med drugim opredeljuje tudi nekatere pristojnosti inšpektorjev urada za preprečevanje pranja denarja ter določa obveznosti odvetnikov in notarjev glede poročanja, ko stranke želijo nasvet glede pranja denarja ali financiranja terorizma.

Sorodna novica Informacijska pooblaščenka zahteva ustavno presojo dela zakona o preprečevanju pranja denarja

Zakonske spremembe tako naslavljajo nekatere pomanjkljivosti temeljito prenovljenega zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga je DZ v drugem poskusu sprejel marca letos in je nadomestil zakon iz 2016. Prejšnja vlada ga je pripravila z namenom uskladitve z evropskimi direktivami, s katerih prenosom je Slovenija zamujala in je zato prejela že drugi opomin Evropske komisije. A v opoziciji so takrat na podlagi obsežnih pripomb informacijske pooblaščenke in zakonodajno-pravne službe DZ-ja opozarjali, da urad za preprečevanje pranja denarja dobiva prevelika pooblastila.

V sedanji koaliciji so v predstavitvi stališč opozorili prav na po njihovih besedah nepotrebne in sporne rešitve pri sprejemanju obstoječega zakona ob koncu prejšnjega mandata glede pooblastil urada, ki da niso imele zveze s prenosom evropske zakonodaje, izpadla pa so določila glede nadzora strank, ki so politično izpostavljene osebe. Ravno zato so v koaliciji vztrajali pri popravkih zakona, ki da urad vračajo v zakonite tirnice. V tedanji koaliciji, zdaj opoziciji, pa so poudarjali, da je bil namen zakona jasen – okrepiti nadzor nad tokom denarja in preprečiti uporabo teh sredstev za kriminalna dejanja, kot je bila zgodba o pranju iranskega denarja v NLB-ju.

Informacijska pooblaščenka je avgusta letos vložila tudi zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona, saj da obstajajo "resni in objektivni razlogi, ki kažejo, da zakonska ureditev obdelav osebnih podatkov pri uradu za preprečevanje pranja denarja, v določenem delu ni v skladu z ustavo".

Posvetovalnega referenduma o dohodnini ne bo

Na dnevnem redu DZ-ja je bil tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejetju predloga sprememb zakona o dohodnini, s katerim je želela stranka NSi omogočiti višje olajšave za vzdrževane družinske člane. Predlog opozicijskih poslancev je že pred dnevi zavrnil odbor DZ-ja za finance, podporo pa so mu odrekli tudi poslanci na plenarni seji. Za razpis referenduma je glasovalo 24 poslancev, proti jih je bilo 44.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma so poleg poslancev NSi-ja podprli le še poslanci SDS-a. Matej Tašner Vatovec iz Levice ga je označil za "nič drugega kot farso". S tem naj bi namreč v NSi-ju poskusili preprečiti uveljavitev vladne novele zakona o dohodnini, ki čaka na obravnavo v DZ-ju in med drugim predvideva odpravo postopnega zviševanja splošne olajšave v naslednjih letih.

Poslanci NSi-ja so predlog novele zakona o dohodnini vložili v postopek v DZ-ju septembra, nekaj dni pozneje pa so predlagali, naj se o njem povpraša volivce na referendumu. "Ustvariti moramo družbo, ki je prijazna do družin in v kateri so otroci dobrodošli," je na obravnavi v DZ-ju dejal Jožef Horvat (NSi) in kot cilj predloga novele zakona izpostavil povečanje razpoložljivega dohodka družin preko znižanja davčnih obremenitev.

V NSi-ju bi zakonsko določene zneske posebne olajšave za vzdrževane družinske člane povečali za 14,9 odstotka, kolikor znaša vsota ocene inflacije za letošnje in naslednje leto. "Namen teh sprememb pa ni zgolj blaženje posledic inflacije, ampak tudi splošna okrepitev položaja družin v Sloveniji z zvišanjem njihovega razpoložljivega dohodka," je ponovil Horvat. Referendum se mu zdi pomemben tudi zato, ker je v koalicijski pogodbi prebral, da namerava vladna koalicija ukiniti oz. nadomestiti institut dohodninske olajšave za vzdrževane družinske člane s sistemom davčnega kredita. Podpora volivcev njihovemu predlogu bi pomenila, da je treba vladne načrte zavrniti, je menil.

Predlogu za razpis referenduma je nasprotovala tudi vlada. "Sprememba v višini olajšave za vzdrževane družinske člane bi razbremenila predvsem družine v najvišjih davčnih razredih," je dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec.