V okviru Založniške akademije je na 38. Slovenskem knjižnem sejmu potekala okrogla miza z naslovom Frankfurt po Frankfurtu. Beseda je tekla predvsem o Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023, kjer bo Slovenija častna gostja, knjižnem sejmu Bologna leto pozneje ter prodaji slovenskih knjig v tujini in prodoru slovenske književnosti v svet.

Ena od glavnih tem Slovenije kot častne gostje frankfurtskega sejma bo vloga knjižnega branja v dobi zaslonov. Foto: BoBo/Borut Živulović
Ena od glavnih tem Slovenije kot častne gostje frankfurtskega sejma bo vloga knjižnega branja v dobi zaslonov. Foto: BoBo/Borut Živulović

Kot je v uvodu dejal moderator Miha Kovač, sokurator programa Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023, je bil namen okrogle mize predvsem resen razmislek, kaj bi bilo smiselno narediti, da bi stvari potekale v smeri, v kakršni bi morale.

Profesor založniških študij na ljubljanski filozofski fakulteti in nekdanji urednik Miha Kovač je od junija sokurator programa Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023. Želi si, da bi imelo gostovanje dolgoročne učinke in da sejem ne bo konec, ampak šele začetek poti slovenske književnosti v večjo uveljavitev v mednarodnem prostoru. Foto: BoBo/Borut Živulović
Profesor založniških študij na ljubljanski filozofski fakulteti in nekdanji urednik Miha Kovač je od junija sokurator programa Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023. Želi si, da bi imelo gostovanje dolgoročne učinke in da sejem ne bo konec, ampak šele začetek poti slovenske književnosti v večjo uveljavitev v mednarodnem prostoru. Foto: BoBo/Borut Živulović

Koliko slovenskih avtorjev berejo v tujini?
Avtor in urednik Andrej Blatnik, eden od slovenskih avtorjev, ki je med prvimi začel svoja dela prodajati tudi v tujino, se spominja, da se je pomemben zagon za prodajo slovenskih knjig v tujini začel z leta 1992 ustanovljenim Trubarjevim skladom. Ob tem je ponazoril, da je ta v prvem letu izdal pet podpor za dela, ki so izšla v tujini. Danes izide v tujini vsako leto okoli sto slovenskih del.

Pomembno vlogo pri prodaji slovenskih knjig imajo seveda založbe, ki so zdaj že vključene v trženje pravic, saj je bila na začetku to domena avtorjev samih ali njihovih prevajalcev. Kot je še dejal Blatnik, so za prodor v tujino pomembni literarni festivali, zelo ključni pa so tudi prevajalci, ki jih je v Sloveniji premalo.

Vodja izobraževalnega založništva pri Mladinski knjigi Alenka Kepic Mohar je med drugim dejala, da finančni prihodek ni tisti, ki bi bil na prvem mestu, da se založba začne ukvarjati s prodajo pravic, ampak je to predvsem izjemno pomembno za slovenske avtorje in da založba odpira neki nov življenjski prostor, s tem pa pridobiva svojo simbolno vrednost.

Pri Mladinski knjigi so v zadnjih letih po besedah Alenke Kepic Mohar tudi ubrali bolj sistematično pot glede same promocije slovenskih avtorjev v tujini in o tem tudi razmišljajo že ob uvrščanju rokopisov v svoj program. Izrazila je mnenje, da bi morali trženje slovenske kulture vpeti v širši razmislek o slovenski kulturni diplomaciji, in se zavzela, da ostane živo dogajanje tudi po Frankfurtu 2023.

O programu Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023 Katja Stergar (JAK) meni, da ima ta zdrave temelje, ki so bili zgrajeni v preteklih letih. Foto: BoBo
O programu Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023 Katja Stergar (JAK) meni, da ima ta zdrave temelje, ki so bili zgrajeni v preteklih letih. Foto: BoBo

Brez zaledja založbe ne gre
Glavni urednik založbe Beletrina Urban Vovk je še dopolnil, da mora založba poskrbeti tudi za ustrezno promocijo avtorja in knjige ter nominacije za nagrade. Ne glede na samo uspešnost slovenske udeležbe na knjižnem sejmu v Frankfurtu prihodnje leto meni, da bodo slovenski avtorji potrebovali sistemsko podporo tudi po letu 2023.

Slovenski knjižni sejem se je letos po 50 letih vrnil na Gospodarsko razstavišče, kjer ga lahko obiščete še do nedelje. Foto: BoBo/Borut Živulović
Slovenski knjižni sejem se je letos po 50 letih vrnil na Gospodarsko razstavišče, kjer ga lahko obiščete še do nedelje. Foto: BoBo/Borut Živulović

Eno od ključnih vlog pri promociji slovenskih knjig v tujini ima tudi Javna agencija za knjigo (JAK). V. d. direktorice JAK-a Katja Stergar meni, da so lahko uspešni v tujini tisti, ki se s tem zares ukvarjajo, in opozorila, da "samo po sebi se pa ne zgodi". Kot eno najuspešnejših stvari je omenila prevajalski seminar, sicer pa imajo pomembno vlogo tudi srečanja založnikov na sejmih ali zanje posebej organizirana srečanja in študijski obiski tujih založnikov v Slovenijo.

O programu Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023 meni, da ima ta zdrave temelje, ki so bili zgrajeni v preteklih letih, in da je Slovenija na pravi poti, bo pa potreben angažma tudi po koncu tega sejma. Pogoj za vse pa je zdrava založniška scena v Sloveniji.

Za Bologno primanjkuje sredstev
Mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni bo dobrih pet mesecev po Frankfurtu, kjer naj bi bila Slovenija prav tako častna gostja. Katja Stergar je ob tem opozorila, da JAK za to nujno potrebuje dodatna sredstva, približno pol milijona evrov, in ustrezno kadrovsko okrepitev.

Kronično pomanjkanje prevajalcev
Ozko grlo pri prevajanju v nemščino so postali prevajalci, ker jih je premalo. Kot je ponazoril Kovač, imamo v Sloveniji "tri prevajalke in pol", ki znajo dobro prevajati iz slovenščine v nemščino in so polno zasedene. Alenka Kepic Mohar je ob tem dodala, da bi se za ta poklic odločalo več ljudi, če bi bilo povpraševanje stalno. Katja Stergar je še opozorila na potrebo, da se ohrani študij slovenščine na čim več univerzah po svetu.