Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Doslej sprejeti ukrepi za blažitev posledic energetske krize in draginje v letu 2023 so po podatkih fiskalnega sveta vredni okoli 700 milijonov evrov. Od tega znaša učinek na državni proračun 428 milijonov evrov, predvsem v obliki izpada prilivov zaradi nižjih DDV-ja in trošarin za električno energijo in energente.

Za leto 2023 je vlada napovedala sprejetje novega svežnja ukrepov, ki naj bi bil vreden 1,2 milijarde evrov. Če je ta ocena realistična, v sprejetem proračunu tako ni več prostora za sprejetje dodatnih ukrepov, je v redni mesečni oceni realizacije proračuna zapisal fiskalni svet.

V prvih 11 mesecih letos je primanjkljaj državnega proračuna znašal 562 milijonov evrov. Brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19 in draginje bi imel 298 milijonov evrov presežka.

Fiskalni svet je tako ponovil svojo oceno, da je jeseni sprejeti rebalans nerealističen. Za leto 2022 je namreč z njim določeno nekaj nad dvema milijardama evrov primanjkljaja, kar pomeni, da naj bi ga bilo samo v decembru realiziranega skoraj 1,5 milijarde evrov.

Brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje so bili proračunski prihodki v prvih 11 mesecih medletno višji za 16 odstotkov. Visoka rast je delno posledica učinka osnove, saj so bili v prvih mesecih lani zaradi omejitvenih ukrepov prihodki precej nizki, deloma hitrega okrevanja domačega povpraševanja, pomembno pa k rasti prispeva tudi višja inflacija. Ob tem so znatno nižji od načrtovanih v rebalansu predvsem prihodki od EU-sredstev.

Odhodki brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje pa so bili v prvih 11 mesecih medletno višji za desetino. Samo decembra bi "očiščena" poraba, to je brez covidnih ukrepov in draginje, po izračunih fiskalnega sveta znašala okoli 2,3 milijarde evrov, torej okoli 1,3 milijarde evrov več kot v povprečju prvih enajstih mesecev.

To je nadaljevanje prakse izkoriščanja izjemnih okoliščin, ko se ob pripravi proračunskih dokumentov oblikuje neupravičeno velik manevrski prostor za porabo, je kritičen fiskalni svet.