V naslednjih mesecih pri ECB-ju napovedujejo dodatna zvišanja obrestne mere. Foto: Reuters
V naslednjih mesecih pri ECB-ju napovedujejo dodatna zvišanja obrestne mere. Foto: Reuters

Svet ECB-ja se je zaradi rekordno visokih ravni inflacije sredi tega leta odločil za začetek zaostrovanja denarne politike, kar so v Frankfurtu poimenovali normalizacija. Najprej so julija obrestne mere – glavna je bila dolgo časa pri nič odstotkih, depozitna pa celo v negativnem območju – zvišali za 0,5 odstotne točke, septembra in oktobra je sledil dvig za po 0,75 odstotne točke, tokrat je bil dvig spet nekoliko manj obsežen.

Skupaj so se obrestne mere v območju skupne valute letos tako zvišale za 2,5 odstotne točke, kar predstavlja rekordno dinamiko zaostrovanja denarne politike. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja, ki velja za glavno, bo tako po novem 2,5 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila 2,75 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita oziroma depozitna obrestna mera pa dva odstotka.

V ECB-ju dvige obrestnih mer napovedujejo tudi v prihodnje. Svet namreč ocenjuje, da "bo treba obrestne mere še precej zviševati z enakomernim tempom, preden bodo dosegle ravni, ki so dovolj restriktivne, da bi se inflacija čim prej vrnila na srednjeročni cilj pri dveh odstotkih.

Rast obrestnih mer naj bi trajala vsaj do konca prvega trimesečja 2023. Glede končne ravni obrestnih mer se na trgih omenja raven okoli treh odstotkov, pričakovanja sežejo tudi do 3,5 odstotka. Raven evrskih obrestnih mer je sicer ob poznejšem začetku zaostrovanja denarne politike še vedno precej nižja kot v ZDA ali Združenem kraljestvu.

Tokratni dvig sledi podatku o novembrskem nazadovanju inflacije z 10,6 odstotka na sicer še vedno visokih 10 odstotkov. Povod za nekoliko manjše zvišanje kot na prejšnjih dveh zasedanjih bi lahko bil tudi premislek glede učinka na gospodarsko dejavnost v evrskem območju. Ta se je namreč občutno umirila in evrskim državam se v letu 2023 obeta celo recesija, ki pa bo po zadnjih napovedih vendarle bolj blaga.

Višja inflacija, nižja rast

ECB je danes objavil tudi nove napovedi za območje skupne valute. Pričakovano ocene kažejo na precej višjo inflacijo in v naslednjem letu nižjo rast kot v zadnji septembrski napovedi.

Analitiki ECB-ja zdaj pričakujejo, da bo inflacija letos v povprečju znašala 8,4 odstotka, prihodnje leto 6,3 odstotka, v letu 2024 pa naj bi padla na 3,4 odstotka. V septembrski napovedi so bile številke pri 8,1; 5,5 in 2,3 odstotka. ECB je objavil tudi pričakovanje za leto 2025, ko naj bi bila inflacija 2,3-odstotna.

Za rast BDP-ja medtem strokovnjaki zdaj pričakujejo, da bo letos ta dosegla 3,4 odstotka, prihodnje leto le 0,5 odstotka in v letu 2024 1,9 odstotka. Septembra so bile številke pri 3,1; 0,9 in 1,9 odstotka. Za leto 2025 v ECB pričakujejo 1,8-odstotno gospodarsko rast.

Svet ECB-ja je skladno z napovedmi danes razpravljal tudi o načrtu za postopno zmanjšanje bilančne vsote ECB, ki je v času zadnjih kriz in izvajanja programov odkupovanja obveznic ter obsežnih dolgoročnih posojil bankam močno narasla.

Od začetka marca 2023 dalje se bo portfelj v okviru rednega programa nakupa vrednostnih papirjev zmanjševal "postopno in predvidljivo", saj centralne banke evrskega območja ne bodo ponovno investirale glavnice zapadlih obveznic. Zmanjšanje bo do konca drugega četrtletja 2023 v povprečju znašalo 15 milijard evrov na mesec, sčasoma bo določena tudi dinamika v obdobju zatem.

Svet ECB-ja bo na februarski seji objavil podrobne parametre zmanjševanja imetij v okviru rednega programa. Svet bo ob tem redno ocenjeval dinamiko zmanjševanja portfelja glede na cilje denarne politike.

Pri posebnem programu PEPP, sprejetem v času pandemije covida-19, pa nameravajo centralne banke območja z evrom glavnico zapadlih vrednostnih papirjev spet investirati vsaj do konca leta 2024, postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa pa bo svet ECB upravljal tako, da "se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike".